Radovan Pavlovski
Radovan Pavlovski
AaaAa Sonce za Koe zmijata neznae Postoi edna mracna koliba i edno sonce nad pokrivot za koe zmijata ne znae. I postoi eden crn narod shto go bara toa sonce. I postoi edna sonce-devojka so koja setame po morski bregovi a glasot ni e zaroben vo kamena shuma. Postoi edno sonce za koe zmijata neznae sonce shto ne zaogja. Postoi edno vreme koe samo za mene na uvoto mi pee. Postoi ne e toa da ne postoi Ubavina shto ja napustila svojata mracna koliba i vo mojata zvezda se naselila. Pat za Planina Ke go pronajdam crveniot kamen na gromot O isusheno bilje Ke te zavitkam vo cigara i ke te zapalam od moljnata Losh znak mi dava nebeskata ptica Ne pij nokjna voda konju moj bos Ne ke me odnesesh doma Magjija zakopale vo temelot na mojata kukja Podzemen veter mi gi isece nozete Ke legnam vo zvezdenite bavci na ridot na postela od ruzi Aj svekja neka mi zapalat na celoto i grad neka me ispokrshi Se gotvev da pushtam koren a dojde mojata krtica KOnju moj bos ke crknesh od tezina Dobitokot mi go pregraduva patot Neboto go izgorela molnja Poletaj mi v glava placno kamenje Ni vo petleni dobi ne ke stignam doma. Krtica Niti so fener mozat da se izodat nejzinite hodnici Niti moze da se procita nejzinata temnica izgrebana od nokti Samo ponekogash se pojavuva da go pokaze mirisot na zemjata I da go pocustvuva na plekjite sonceto so zelenila.