Predlog na turskiot guverner vo Makedonija
Predlog na turskiot guverner vo Makedonija
Misirkov Germanskiot ambasador vo Viena, fon Chirshki, vo svojot izvestaj od noemvri 1914 godina otkriva eden interesen predlog na poranesniot turski guverner vo Makedonija za makedonskata drzavnost: "Vo vrska so seuste dvoumeckoto drzenje na Bugarija, koja vo sekoj slucaj smetase deka i bez aktivnoto ucestvo po zavrsuvanjeto na vojnata kje go sobere profitot od Makedonija, Hilmi Pasha vo razgovorot so mene zabelezi deka postoi mnogu dobar nacin na Bugarite da im se upropasti zdrlkata. Pri sklucuvanjeto na mirot, na Bugarija bi trebalo da i se dade samo najmaliot del od Makedonija vo koj ziveat isklucivo Bugari, a od vistinskiot del na Makedonija bi trebalo da se napravi samostojna drzava. Toj so priblizno dva milioni ziteli kje bide protivtezata so Albanija. Grcija na ova resenie, dokolku bide prifateno od pobednicite pri sklucuvanjeto na mirot, nema da se sprotivstavi, osobeno ako i se dozvoli sopstvenosta na gradot Saloniki. Grcite so toa bi imale i druga prednost, imeno vekje ne bi granicele povekje direktno so Bugarija, tuku bi imale tampon-drzava pomedju sebe." Izvestaj 360, Viena 6.11.1914 godina, citirano vo "Makedonskiot jazol", str. 385.
Bicho
quote:
Originally posted by Misirkov
Pet godini podocna, francuskiot vesnik L'Action Francaise go objavuva sledniot predlog: "Bidejkji Makedonija bese najgolemo jabolko na razdorot pomedju Grcija, Bugarija i Srbija, zosto da ne se sozdade nezavisna Makedonija, so ogled na toa sto samite Makedonci ne priznavaat druga nacionalnost osven makedonskata. Solun, sto ne e pogrcki za razlika od drugi nesta, bi stanal glaven grad. Edna makedonska tampon drzava bi bila preventivna merka za koja eden den kje si cestitame." L'Action Francaise No. 209 od 29ti juli 1919 godina.
Ehh, se prashuvam dali vredi da se rasprava za propushteni shansi! Vo sekoj sluchaj vredi da se potsetime za da ne ni se sluchi ushte ednash!
Misirkov Pet godini podocna, francuskiot vesnik L'Action Francaise go objavuva sledniot predlog: "Bidejkji Makedonija bese najgolemo jabolko na razdorot pomedju Grcija, Bugarija i Srbija, zosto da ne se sozdade nezavisna Makedonija, so ogled na toa sto samite Makedonci ne priznavaat druga nacionalnost osven makedonskata. Solun, sto ne e pogrcki za razlika od drugi nesta, bi stanal glaven grad. Edna makedonska tampon drzava bi bila preventivna merka za koja eden den kje si cestitame." L'Action Francaise No. 209 od 29ti juli 1919 godina.
Misirkov ".....Bugarija nikogas ne bi pobarala avtonomna Makedonija osven za da i se sprotivstavi na Srbija (a podocna i na Grcija) dokolku navistina bila ubedena deka Makedonija e bugarska. Sledstveno, Belgrad vednas gi otkri vistinskite zavojuvacki nameri na Bugarite. Uste ponekonsekventna e srpskata pozicija: dokolku Makedonija porano navistina bila srpska, srpskite vlasti nikogas ne bi se soglasile na podelba. ...No tuka se rabotese za dve grablivki koi se borea za sto pogolem de od plenot, so koj nemaa nisto zaednicko. Vo negoviot propraten izvestaj, pratenikot v. Waecker-Gotter vo dva slucai navleguva vo detali: "Sto se odnesuva do proektot za avtonomno ureduvanje na Makedonija, koe bese lansirano od bugarskite vlasti, kako sto mozam da zabelezam od izjavite na tukasnite bugarski agenti, programata se uste se sostavuva, i na ovaa od srpska strana, isto kako i togas, se uste se gleda kako na neizvodliv i zlonameren eksperiment. Samo Novakovic, so onoj nemu svojstven idealizam na vooduseven profesor po istorija i arheolog, mozese da se zagree za ovoj trojanski konj, so koj vo Makedonija trebase da se prosvercuva hegemonijata na burarstinata."......" Hans Lotar Shtepan, "Makedonskiot jazol", str. 70.
Misirkov A propos kazanoto od Bicho: "...Makedonskiot haos se uste prodolzuva.....ako Turcija vladee pristojno i odrzuva red vo svoite evropski provincii, turskata mokj e osudena na propast vo ovie oblasti..........pritoa potfrlija i evropskite sili koi so Berlinskiot dogovor garantiraa deka kje sprovedat reformi i so toa kje se resi nastanatiot problem da i se dozvoli na Makedonija soodvetno samoupravuvanje.....Nekoi [balkanski drzavi]...gorclivo razocaraa...Bugarite i Grcite so nivnata alcnost i bezmilosno vojuvanje na nivnite bandi vo Makedonija..." "The Westminster Gazette", 3-ti oktomvri, 1912 godina.
Misirkov "Prethodno diskusiite odea vo nasoka deka balkanskite drzavi se zdruzile za da se odbranat od nadvoresna agresija, no denes se cini deka tokmu vo balkanskite drzavi treba da se bara izvorot na nemirite niz cela Evropa." v. "Wiener Sonn- und Montagszeitung", 23 septemvri, 1912 godina. ***************** ************ ******** ***** *** ** * "Celta na Balkanskiot sojuz bese medjusebna podelba na evropskiot posed na Turcija...........Drzavite obedineti vo Balkanskiot sojuz--Crna Gora, Bugarija, Srbija i Grcija i objavija vojna na Turcija so cel da ja podelat turska Makedonija." (Brockhaus, Leipzig Mannheim 1996, Bd.2, str. 535-536).
Misirkov Od kade poteknuva ovaa politika za nasilna podelba na Makedonija? Vo 1880 godina, dve godini po Berlinskiot kongres, ministerskata rezidencija na germanskiot kajzer vo Belgrad ispratila izvestaj do kancalarot i minister za nadvoresni raboti - Oto fon Bizmark. Ovoj izvestaj napisan od fon Bair (Bayr), mnogu tocno kje gi izanalizira i predvidi nastanite vo i so podelbata na Makedonija: "Kaj golem del vodecki drzavnici vo Srbija.....moze da se vooci ubeduvanjeto deka Orientalnoto [balkanskoto] prasanje ne e dokraj reseno i deka porano ili podocna, Turcija kje bide naterana se povekje da se povlekuva od Balkanskiot poluostrov .......... Vo ovoj slucaj, vo edna mokjna Bugarija najprvo se sogleduva elementot, koj negovite ekspanzionisticki stremezi, so ruska i panslovenska podrska, nesomneno kje gi nasoci i kon onie provincii kon koi Srbija nikogas ne prestanala da polaga istoriski prava .......... Odnosite medju Srbija i Bugarija nudat minimalna osnova za sledenje na zaednickite interesi, taka sto ne moze da stane zbor za zblizuvanje ili poak sojuz medju dvata sosedni naroda ...........[poddrskata od Rusija za Bugarija] izgleda razbudi pretenzii, koi ne se odnesuvaa samo na oblastite so bugarsko naselenie, tuku, kako sto stanuva jasno od planiraniot zakon za naturalizacija, i na tudji teritorii."