| Novini | |
| ozonce | 26.08.2005 godina, vo 21.00 ~. vo prostoriite na Kulturniot centar Tochka, ke se otvori izlozba na karikaturi na tema "Bez partija bez rabota". Izlozbata ke bide postavena do 1 septemvri 2005 godina. Na izlozbata ke bidat izlozeni 30-tina karikaturi megu koi i prvonagradenata od Vladimrir Kazanevski od Ukraina. Izlozbata e del od megunarodniot konkurs na karikaturi i aforizmi koj bese sproveden vo ramkite na proektot "EU ne e clen na vasata politicka partija". Karikaturite bea izlozeni na festivalot Bitola-otvoren grad, a ke bidat izlozeni i vo Crna Gora, Albanija, Srbija i Kosovo. |
| OooOo | A kade se naogja Kulturniot Centar Tochka? |
| ozonce | Odma na raskrsnica kaj vladata, na ilindenska... Toa e star objekt... i ima semafor koj sveti zeleno samo 5 sekundi.. :) |
| ozonce | 12.09.2005, vo 20.00 ~asot, vo prostoriite na Kulturniot centar To~ka vo Skopje, }e bide otvorena izlo`bata so naslov > 20 POD 40 <. Ovaa izlo`ba, na koja }e bidat prezentirani 20 proekti na arhitekti pod 40 godini, pretstavuva izlo`ba so koja AAM - Asocijacijata na arhitekti na Makedonija, se pretstavi na 22-ot Svetski kongres na arhitekturata organiziran od UIA - Svetskata unija na arhitektite vo Voeniot muzej na Istanbul, od 3-10 juli 2005 godina. Organizator na izlo`bata e Asocijacija na arhitekti na Makedonija (AAM), a komesar na istata e Divna Pen~i}, dipl.in`.arh. Na izlo`bata > 20 POD 40 < }e bidat pretstaveni proekti od slednite 30 mladi makedonski arhitekti koi nastapuvaat vo timovi: Emilija Spirovska i Dejan Jovanovski; Ognen Marina i Oliver Nikolovski; Dejan Sekulovski, Dejan Spasenovski i Ilija Bo`inovski; Borjan Borozanov, Igor Popovski i Ko~o Siteski; Elena Pavlovska i Emil Jegeni; Gordana Gocieva i Nina \orgon; Goran Mickovski i Jovan Ivanovski; Mihajlo Zinoski i Filip Cenovski; i samostojno: Edip Xemal, Marina Mi~i}, Mi{o Arsov, Sa{o Arsov, Dimitar Gligorov, Sne`ana Puwevi} Mu~a, Martin Panovski, Kristijan Jordanov, Pako Radovanovi}, Divna Pen~i}, Vladimir Petrovski i Aleksandar Radevski. Vo ramki na izlo`bata > 20 POD 40 <, vo ~etvrtok, 15.09.2005, so po~etok vo 19.30 ~asot }e bide organizirana tribina na koja u~esnicite }e diskutiraat na slednite provokativni pra{awa: Koj bi ja definiral arhitekturata vo slednata decenija vo na{ata zemja? Koj bi gi proektiral zna~ajnite objekti na 21-ot vek vo na{ata zamja? Koj bi gi oblikuval na{ite gradovi? Koj bi ja predzemal odgovornosta za na{ata `ivotna sredina? Sobiraj}i 30 mladi avtori pod 40 godini, ovaa izlo`ba pretstavuva obid da se istaknat nekoi od tie arhitekti. Iako nivnite mo`nosti za realizirani trudovi se ograni~eni, nivnite vizii i potencijal mo`at da se vidat vo nivnite imaginativni proekti koi se dvi`at od dizajnirawe na mebel, privatni ku}i, delovni obejkti, urbani intervencii do istra`uvawa. Pove}eto od arhitektite se ve}e doka`ani kako seriozni akteri, a drugite {totuku se pojavuvaat na scenata. Nekoi od niv ve}e proektiraat i gradat niz Makedonija, no najinteresno e nivnoto prisustvo na konk*rsite, kade {to tie sekoga{ pobeduvaat. Postavuvaweto na izlo`bata vo Kulturniot centar To~ka ne e samo mo`nost pogolem broj na arhitekti i qubiteli na arhitekturata da gi vidat pretstavenite dela, tuki e i mo`nost da se progovori za ona {to taa go provocira! |
| ozonce | 27.09 (vtornik) vo 20.30 }e bide otvorena izlo`bata na fotografii na eden od najtalentiranite mladi makedonski fotografi, Ivan Bla`ev. Izlo`bata e naslovena Prijateli i opfa}a 25 fotografii. "Arheologijata na Drugiot sekoga{ ja otvora portata kon proyirnosta na Sebnosta. Niz brazdite na Drugosta sekoga{ se nayiraat sloevite naplasteni od plugot na Sebnosta i obratno. I sekoj eden, znaej}i ili neznaej}i, e vo postojana potraga po parametrite koi bi bile mo`en patokaz za refleksiite {to n# iluminiraat vo relacija so Drugite. Tokmu eden od takvite patokazni parametri e i fotografskiot koncept na Ivan Bla`ev, koj vodej}i n# niz svetot na edna od najsuptilnite intimni kategorii - prijatelstvoto - ni dava {ansa da se vidime podobro samite sebesi kako nekoj drug. Patuvaweto niz tajnite {to samo se nayiraat niz objektivot na Bla`ev, e kompleksna mar{uta koja nasvesnoto & ja sprotistavuva na navikata za racionalizacija i verbalizacija. Lirska i otvorena, no i subverzivno raska`ana prikazna za edno vreme koe trae i po vramuvaweto na fotografiite, po izleguvaweto od temnata komora, po zatvoraweto na objektivot i za eden prostor koj e pove}e vnatre{en otkolku kakov bilo poinakov. (...) Ona {to e vozbudlivo i {to gi aktivira site setila vo "politikata" na fotografskite "prijatelstva" na Bla`ev e sloevitosta i mnoguzna~nosta: zad slikite koi se identi~ni na fotografiraniot objekt postojat drugi sliki, natalo`eni vo se}avawata i vo anticipaciite na fotografot. Site tie sloevi itaat vo pove}e ili pomalku predvidlivi ili nepoznati pravci, hranej}i se so trepetlivosta na odnosot avtor - prijatel - identitet - Sebnost - Drugost - objektiv - subjekt - objekt. Taka, prikaznata na Bla`ev ja dobiva ~udesnata snaga na `ivot koj se sloi, raslojuva, konstruira i dekonstruira kako mo}en entitet {to gi relativizira fotografski fiksiranite kategorii na prostorot i vremeto. (...) Bla`ev uspeva so neverojatna lesnotija i dominacija na svoeto "opti~ko nesvesno" da go otkrie ona {to pogledot ne mo`e da go vidi, ona {to pogledot go pravi nevozmo`no. Pred nas stojat ~ipki na bezbroj nevideni ne{ta, zagatki {to }e bidat vo postojano odgatnuvawe. N# zaplisnuva fotografska magija nalik onaa od soni{tata vo koi ne mo`eme da se vidime samite sebesi, a sepak silno go ~uvstvuvame sopstvenoto prisustvo. Fotografskata naracija na Bla`ev poka`uva deka toj e majstor da go sozdade ona {to Rolan Bart go narekuva "slepo pole" ili punctum. Toa zna~i deka iako fokusot na objektivot e navidum na subjektot, sepak subjektot ne e sredi{en predmet. Bla`ev go vodi nabquduva~ot nadvor od ramkata, nadvor od vidlivoto i so toa mu ja dava {ansata samiot da stane o`ivuva~ na zamrznatiot fotografski mig. I posle s#, dali ima subverzija vo lirskiot disk*rs na Bla`ev? Da. Bidej}i, kako {to veli Bart, fotografijata e subverzivna ne koga u`asnuva, `igosuva ili atakuva vrz setilata, tuku koga e mislovna, tivka i kontemplativna. Tokmu toa e fotografskiot svet na Bla`ev: kopne` po tivka, neverbalna razmena. Toj n# u~i kako da go po~uvstvuvame govorot na ti{inata i toa tokmu vo ova na{e glasno i prazno vreme. Plovej}i niz negovata fotografska avantura imame mo`nost da ja otkrieme stvarnosta za sebe vo naponot na ti{inata sozdaden od (raz)govorot na negovite prijateli. izvadok od tekstot Vonvremenska (avto)biografija na Iskra Ge{oska |
| ozonce | [img]http://sr2.mytempdir.com/180781/aquti_iJUZ9uVuNMCWyJSST8vqohSxsvgYcHnjogjc5pPWLj_JQbis7we0qsZfvK0c0P/Pokana.jpg[/img] |
| ozonce | 11.10.2005 godina so po~etok vo 21.00 startuva filmskata programa vo kulturniot centar To~ka. Vo slednite ~etiri nedeli }e bidat prezentirani filmovi {to }e se zanimavaat so problemot na prostitucijata. Po zavr{uvaweto na ciklusot od ~etiri filma }e sledi razgovor so Marko Petru{evski i @arko Trajanoski, koi ja podgotvija ovaa filmska programa. Utre po~nuvame so filmot Lo{o mom~e na koreanskiot re`iser Kim Ki-duk. Eden lokalen makro {etaj}i se centarot na Seul zabele`uva studentka od srednata klasa kako sedi na edna klupa vo park. Privle~en od nejzinata ubavina, toj sednuva do nea, no otkako }e go zabele`i, taa si zaminuva. Navreden od ovaa postapka, a istovremeno silno privle~en od nejzinata ubavina, toj razviva plan da ja spu{ti da negovoto nivo i da ja napravi prostitutka. Ve pokanuvame da n# posetite i da go poglednete ovoj provokativen film... |