| Nasilstvo-postojan trend | |
| sisi | NASILSTVOTO KAJ MLADITE Nasilstvoto od strana na mladite lugje e edna od najvidlivite formi na nasilstvo. Fatalnite i nefatalnite napadi vo koi se vkluceni mladi lugjee, vo golema mera pridonesuvaat kon globalnata brojka na predvremeni umiranja,povredi i invaliditet. Nasilstvo kaj mladite dlaboko gi povreduva ne samo zrtvite, tuku i nivnite semejstva, prijateli i zaednici. Postojat tesni vrski megju mladeskoto i drugite formi na nasilstvo. Nasilnite mladi lugje cestopati vrsat brojni krivicni dela i pokazuvaat drugi socijalni i psiholoski problemi. STEPEN NA PROBLEMOT Se procenuva deka vo pocetokot na 21 vek, vo svetot se slucile 199 000 ubistva na mladi lugje - ekvivalentno na smrt na 565 deca i mladi na vozrast od 10 do 29 godini, vo prosek sekoj den, kako rezultat na interpersonalno nasilstvo. No, stapkite na ubistva na mladite lugje znacitelno variraat vo zavisnost od regionot ili od drzavata, a stapkite za zenite se recisi sekade mnogu poniski od stapkite za mazite. Vo decenijata 1995-2005 g., stapkite na ubistva na mladi lugje se zgolemija vo mnogu delovi od svetot. Ovoj porast, vo mnogu slucai se povrzuva so pocestata upotreba na pistolite kako metod na napad. Se procenuva deka na sekoe zaginato mlado lice vo nasilstvo, 20-40 lica zdobivaat povredi za koi e potrebna bolnicka nega. Nefatalnite nasilni povredi vklucuvaat znacitelno pomalku napadi so ogneno oruzje od fatalnite napadi, i kaj niv povece se upotrebuvaat tupanicite, nozete, nozevite i palkite. Studiite pokazuvaat deka alkoholiziranata sostojba e vazen neposreden faktor koj moze da go zabrza nasilstvoto. Upotrebata na fizicka sila i zaplasuvaweto se, isto taka, voobicaeni megju mladite lugje. Edna studija na ucilisni deca vo 27 zemji otkri deka mnozinstvoto od 13-godisncite ucestvuvale vo zaplasuvanje barem nekogas, vo poveceto od ispitanite zemji. KOI SE GLAVNITE RIZIK-FAKTORI ZA MLADESKO NASILSTVO? Individualni faktori Karakteristiki na licnosta i nacinite na odnesuvanje povrzani so nasilstvoto megju mladite se: – hiperaktivnost, – impulsivnost, – slaba kontrola vrz odnesuvanjeto, – problemi so vnimanieto, – istorija na rano agresivno odnesuvanje, – slabi obrazovni postignuvanja. Vlijanija od semejstvoto i vrsnicite Atmosferata vo domot e kluc za razvojot na nasilno odnesuvanje kaj mladite. Nekoi od glavnite semejni faktori povrzani so adolescentno nasilstvo se: – los nadzor na decata od strana na roditelite i teski fizicki kazni za nivno discipliniranje, – konflikt megju roditelite vo ranoto detstvo, – nizok stepen na privrzanost megju roditelite i decata, – majka koja go dobila prvoto dete na mlada vozrast, – dozivuvanje razdvojuvanje ili razvod na roditelite na mlada vozrast, – nisko nivo na semejna kohezija, – nizok socio-ekonomski status na semejstvoto. - Druzenjeto so delikventni vrsnici, isto taka, se povrzuva so nasilstvoto kaj mladite lica. Socijalni, politicki i kulturoloski faktori – Bandite i lokalnata ponuda na oruzje i drogi se mozna kombinacija sto ja zgolemuva verojatnosta od mladesko nasilstvo. – Niskiot stepen na socijalna kohezija vo zaednicata se povrzuva so povisoki stapki na mladesko nasilstvo. – Kvalitetot na vladeenjeto so drzavata, nejzinite zakoni i stepenot do koj tie se sproveduvaat, kako i politikata na socijalna zaztita imaat vazen efekt vrz nasilstvoto. – Faktorite kako neednakvost vo prihodite, brzite demografski promeni kaj mladata populacija i urbanizacijata, vlijaat stimulativno na pojavata na nasilstvo kaj mladite. – Kulturite koi ne davaat nenasilni alternativi za razresuvanje na konfliktite izgleda deka imaat povisoki stapki na nasilstvo kaj mladite. Ke priznaete takva e i nasata... |
| sisi | Se cuvstvuvam kako da drzev lekcija,a ne mi bese toa celta. Sakam da pottiknam diskusija za trendot na nasilstvo. Sakam da ve prasam dali se slozuvate so elaboracijata ili pak imate drugi razmisluvanja i sogleduvanja. Ajde da zboruvame za nasilstvoto voopsto,kaj mladite,no i vo semejstvoto,vrz zenite,vrz mazite... Kakvo e vaseto mislenje? Sto e toa sto predizvikuva nasilstvo? Sto e toa sto go pravi nasilstvoto trend? |
| wolf_pack | Po moe iskustvo da trgnam, koga uchev v Windsor, najgolem broj nasilstva se deshavaa vo parking-lots kade nema tolku policija da nadgleduva. Moi so-uchenici gi imat pretepano taka, pretezhno od banditi dojdeni od Amerika. Tuka spagat i belci (chalamdzii) kako i bandi na Latinci(Meksikanci), Crni i Azijci. Bitkata e 99% za gluposti, vlijanie se najmnogu dobiva od alkoholot i rasistichki i religiozni faktori. Pishtol ne e tolku teshko da se zeme, a k*rshumi mozhesh da gi kupesh po cena od $0.50 so vozachka dozvola i "firearms permit" na primer. Za vo MK da ne zboreme, uzhas e. Kaj nas ni dozvola ne treba ovie denovi. |
| Jakov | quote:Моќта е еден од битните фактори во ланецот на насилство и насилни дејствија. Без разлика дали насилството е грубо физичко насилство или е во малку поинакви форми. Зависи за што се разговара но на крај с`е се свеува на тоа појакиот да му ја „скрши кичмата„ на послабиот. |
| angel | Знае ли некој што е тоа ХИПОКРИЗИЈА? Е тоа ни се случува. |
| Jakov | sto e toa? |
| toni_a | preporacuvam nekoja borilacka veshtina za "problematicni" mladi! ne boks,kikboks ili nesto slicno,nego vistinska azijatska "veshtina" koja se uci preku celiot zivot... |
| sisi | STO MOZE DA SE STORI ZA DA SE SPRECI MLADESKOTO NASILSTVO? Isprobani se razni metodi za namaluvanje na nasilnoto odnesuvanje kaj mladite. Najvoobicaenite intervencii baraat da se promenat vestinite, stavovite i veruvanjata na poedinecot. Vakvite programi cestopati se sproveduvaat vo ucilistata i se izgotveni da im pomognat na decata i na adolescentite da upravuvaat so gnevot, da razresuvaat konflikti i da gi razvijat neophodnite socijalni vestini zaresavanje problemi. Druga voobicaena grupa preventivni strategii sto go tretiraat mladeskoto nasilstvo se koncentrira na rano interveniranje kaj decata i semejstvata. Takvite programi na roditelite im a) Se pokazale kako efektivni vo namaluvanjeto na mladeskoto nasilstvo ili rizik-faktorite za mladesko nasilstvo b) Se pokazale kako neefektivni vo namaluvanjeto na mladeskoto nasilstvo ili rizik-faktorite za mladesko nasilstvo Opstestveni Kampanji za informiranje na javnosta -Napori da se namali nasilstvoto vo mediumite -Zajaknuvanje i podobruvanje na policiskite i sudskite sitemi -Reformiranje na obrazovnite sistemi -Promena vo politikata za namaluvanje na siromastijata i neednakvosta -Aktivnosti i politiki za ublazuvanje na efektite od brzi socijalni promeni i za spravuvanje so vooruzenoto nasilstvo megju mladite obezbeduvaat informacii za razvojot na deteto i gi poducuvaat kako efektivno da gi discipliniraat, sledat i nadgleduvaat decata, kako i toa kako da upravuvaat so semejnite konflikti i da ja podobrat komunikacijata. Intervenciite kaj roditelite i decata spagjaat megju najvetuvackite strategii za proizveduvanje dolgorocno namaluvanje na nasilstvoto kaj mladite. Drugi pristapi se fokusiraat na zaednicite i na nekoi od poistaknatite opstestveni faktori povrzani so nasilstvoto kaj mladite. Tie se dvizat od kampanji za informiranje na javnosta i razvivanje politika na zaednicata do podobruvanje na sredinite kakvi sto se ucilistata i bolnicite. Tuka se vkluceni i zakonodavnite, sudskite i obrazovnite reformi,kako i drugi reformi vo politikata, zamisleni da gi olesnat efektite od brzite opstestveni promeni i da go adresiraat vooruzenoto nasilstvo megju mladite. No, poveceto od ovie pristapi ne se vrednuvani. PRIMERI NA STRATEGII ZA PREVENIRANJE MLADESKO NASILSTVO -Poedinci -Preducilisni programi za zbogatuvanje na sodrzinite a)Programi za socijalen razvoj (osobeno onie sto gi naglasuvaat socijalnite vestini i kompetentnosta) b)Programi za prevencija na zaplasuvanje c)Sovetuvanje d)Profesionalna orientacija -Stimulansi za mladi so visok rizik za nasilstvo da zavrsat sredno obrazovanie e)Odnosi -Poseti na domot (zaedno so redovni poseti od medicinska sestra ili drug zdravstven rabotnik na semejstva so specijalna potreba od poddrska i nasocuvanje vo odgleduvanjeto na decata i nivnata nega) -Obuka po roditelstvo f)Semejna terapija -Mentorski programi -Medijacija so vrsnici/sovetuvanje na vrsnici g)Zaednica -Podobruvanje na ucilisnata sredina, vklucuvajci i nastavni praktiki, ucilisna politika i obezbeduvanje -Dopolnitelni nastavni programi -Aktivnosti nadvor od nastavnata programa -Formiranje politika na zaednicata -Programi za prevencija na bandi -Modifikacii na fizickata sredina -Podobruvanje na reagiranjeto vo itni slucai, travmatskata nega i pristapot kon zdravstvenite uslugi -Obuka za zdravstvenite rabotnici da gi otkrivaat i da gi upatuvaat mladite so visok rizik za nasilstvo -Namaluvanje na raspolozlivosta na alkoholot... Dolgo,no se nadevam iscrpno. Mozebi ne se soglasuvate?! Povelete. P.S. Toni,da znaes se soglasuvam so vestinite,i so boreckite,no i so drugi koi bi razvivale kaj mladite blagorodni cuvstva i porivi.Fala za idejata. |
| Jakov | sisi ma...? |
| sisi | [:0][?] Jes pliz. |
| Jakov | prazen e amfiteatarov daj pauza malku.... |
| toni_a | momentalno nekontrolirano i agresivno dejstvo/akcija mnogu cesto e predizvikano i od "vnatreshen strav" sto vo daden moment izbiva.ako nekoj e svesen deka vo moment moze da se odbrani,gi znae "granicite",netreba da se dokazuva,ima samodoverba i "karakter",toj (osven vo samoodbrana) nema da vleguva vo fizicka presmetka. osven toa,onie raboti sto gi navede,vo golema mera se zastapeni i se ucat ,a najvazno se "ziveat" vo veshtinite... druga rabota e deka vishokot na energija (da receme negativna) se prazni preku trenig i vezbanje.taka da posle 2 saata "skokanje" ne bi mi doslo na pamet da baram zrtva za da ja dokazam "nadmokta" i "sposobnosta"...pa uste pomalku da se dokazuvam na/pred "maaloto" druga rabota e deka nekolku pati sum slusal: "eee,veke 1-2 god. vezbam a ne sum se stepal.porano koga nevezbav nonstop se tepav.sega koga "znam" da se tepam,nemam prilika(nikoj ne me zakaca)" samo sto i koj se promenil?...pa posle izvesen period isceznuva i potrebata za baranata "prilika". inace kako direktna i najbrza terapija e fizickata rabota. na den po 12 saata na niva da kopa pa da vidime dali ke mu se pravat "problemi" [:)] |
| sisi | quote:Apsolutno i istoriski dokazana vistina! :):):) |
| Jakov | a moze i obratno kopa 12 saat i posle ide doma isfrustriran i blago nak*rcen i krsi od mavanje se sto ke mu naide po doma od zena do deca pa uste ako se natreska rakija..... |
| sisi | quote:I posle ne moze da mrda od umor i legnuva da spie kako bebe. Dobro znaeme deka koga e covek fizicki iscrpen,spremen e za intelektualen napor. So ova ne mislam na spienje,da ne bidam pogresno svatena.Po spienjeto e spremen intelektualno da se napregne i da go potrosi vremeto na fini nesta. Vo sekoj slucaj koga zboruvame za mladite toa e dokazano i provereno i vo naukata i vo praksata. No istoto vazi i za vozrasnite. |