| Gjoko |
Se nadevam deka ovojpat ke moze da se procita tekstot
od deneshniot broj na "Makedonija Denes" str.8
"...Za pleminjata Hunza ili Hanza Kala#353;i ili Kale#353;
Vo va#353;iot vesnik od 1/2.2005 g. po#269;ituvanata novinarka - istra#382;uva Marina Doj#269;inovska (pi#353;uva E. Andonovska) pod naslov: "Makedoncite od Hunza se u#353;te eden dokaz za na#353;iot identitet. Na ovaa tema posvetena e skoro edna i pol stranica pri koe sosema profesionalno dava poodroben i jasen opis na se ona #353;to go videla, sretnala, pri koe pridonelo i samoto prisustvo na lice mesto i neposreden kontakt so potomcite na Aleksandar Makedonski, vo isto#269;niot del od Pakistan. Bilo i kako, vo sekoj slu#269;aj gi spomenuva so Hunza i Kala#353;i... i dodeka do sega samo gospodinot Vladimir Ralev bil kaj Kala#353;ite.
Vo vrska so pi#353;uvanjeto na po#269;ituvanata Marina Doj#269;inovska koja ni dolovuva mnogu interesni fakti od nejzinoto patuvanje na "lice mesto i neposreden kontakt so "na#353;ite rodnini, smetam za potrebno nakuso da iznesam po ne#353;to za iminjata na potomcite na A. Makedonski i toa:
Na 2.3 i 4 oktomvri 1995 godina (to#269;no pred deset godini, vo vesnikot "Nova Makedonija ima pi#353;uvano Stiv Pljakas na gornata tema pod naslovi: "Po tragite na Aleksandar Makedonski: Vo poseta na pleminjata Kale#353;i i Hanza (a ne na Kala#353;i i Hunza B.P.), so pod naslovi: Sredba so potomcite na Aleksandar, "Ne sakaat da gi narekuvaat Pakistanci i Makedonsko oro na Himalaite.
Na 25 juli 1995 g. Stif Pljakas i Majkl Kitli, pristignale na aerodromot vo Ravalpind, porane#353;en glaven grad na Pakistan. Prvo planirale da ja posetat dolinata Hanza, no zacrtale nov k*rs i zaminale kon zapad vo dolinata ^itral koj narodot Kale#353;i... Minale pat kon Kabul, Avganistan, Kalkuta, Indija, potoa po patekata so ime Makaland i pateka Kiber, gradot Dir i do#353;le vo dolinata Kale#353;. Od razgovor so lugjeto doznale deka razbrale deka tie znaele za Aleksandar Makedonski, deka imale sini o#269;i i svetol ten i dr. Tie tancuvale kako site Makedonci ramo do ramo, nai#353;le na cve#263;eto Zdravec i dr.
Po prestojot vo dolinata Kale#353; prodol#382;ile za Hanza preku planinskiot masiv Hundumu#353;, a se dvi#382;ele pokraj rekata Gilgit... patuvale kon gradot Karim Abad... kontaktirale so gospodinot Mir od Hanza, na koj koga mu rekle deka se Makedonci i toj im odvratil deka e potomok na Aleksandar Makedonski... Prodol#382;ite za Kona niz planinskiot masiv Karakoram, a potoa pokraj rekata Giligit koja se vlevala vo r. Hanza. Povtorno se vo Pakistan vo gradot Tahila vo koj imalo licirano manastir so mnogu podatoci za Makedonija... Ova se nekolku fragmenti od pate#353;estvienot na Stiv Pljakas i Majkl Kitli. No kako #353;to i pogore spomnavme, sekoga#353; dolinite se imenuvani kako Hanza i Kale#353;i. (Zborot Kale#353;, zna#269;i mnogu crnomuren, zbor koj se izgovara kaj nas vo Makedonija, a i vo pesnata: "Ajde slu#353;aj, slu#353;aj kale#353; bre Angjo... /A ne Kala#353; i kala#353;i B.P.).
Eve i u#353;te ne#353;to: Na Himalaite, vo isto#269;niot del od Pakistan, zabele#382;ale deka #382;ivee pleme koe se razlikuvalo od site naokolu... Visoki, rusokosi, imat svoja dr#382;ava (avtonomna) koja ja narekuvale Hanza ili Hanza-kut, a govorot im bil Burupaski jazik, i se smetale sebesi za Makedonci - potomci na Aleksandar Makedonci. Za niv makedonskata javnsot doznala 1992 godina preku kontaktna emisija na MTV.
Spored knigata na Kanagjanecot Xon Tobe "Narodot Hanza vo ustavo na taa Himalajska dr#382;ava pi#353;uva deka se potomci na Aleksandar Makedoniski i negovite, generali. Znameto im e crveno, a zlatno osmokratno socne. Vo ponovo vreme prifatile islamska religija, no si gi #269;uvaat svoite tradicii. Vo knigata "Dnevnik na polkovnikot Lorimer, izdadena vo Norve#353;ka vo 1934 godina, se naogja izvesen fond zborovi na toj narod... Germanskiot ekspert za sanskrit d-r Herman Berger vo 1935 g. objavil studija vo koja za jazikot na narodot Hanza, buru#353;askiot jazik, veli deka spored melodi#269;nosta nalikuva na Baskiskiot, baskiskiot, pak, jazik ima akcent na tretiot slog od desno kon levo, isto kako makedonskiot...
Porano go spomnavme Kanagjanecot Xon Tobe, koj spored ka#382;uvanjeto na na#353;ite od Toronto, sobral blizu 1.000 zborovi koi gi razbirale Makdoncite. Megjutoa pri obidot da gi prezentira vo Atina pred petnaesettina godini (spored moja presmetka okolu 1980 g. BP.) kako nov dokaz za potekloto na Aleksandar Makedoniski, spored negoviot jazik za#269;uvan kaj potomcite na Himalaite, toj ne se vratil od Grcija kade #353;t nenadejno po#269;inal, denta koga trebalo da go prezentira svojot trud...
Megju Makedoncite na Himalaite, prestojuva#353;e i TV ekipata na #352;vedska koja vo 1982 godina prika#382;ala emisija vo koja Makedoncite vo #352;vedska prepoznavaa makedonsko oro, muzika, instrumenti i nosii. Vo 1988 godina #353;vedskata TV prika#382;a nov film (so komparacija) "Folken Frum Balkane vo koj e dadena paralela megju snimenoto na Himalaite i snimenoto vo Makedonija vo Istibanje (Ko#269;ansko B.P.), so lokalno folkorno dru#353;tvo. Sli#269;nostite bile zaprepastuva#269;ki... /Vo vrska so poslednovo nekade kon 2000-ta godina pi#353;uva i po#269;ituvaniot Spase #352;uplinovski, koj za ritamot na "Te#353;koto kaj Hanzite kompariralo so igraornata grupa od Izdeglavje vo dokumentarecot "Filke Frum Balkane, koe porano go spomnavme.
Istiot napomenua deka Stiv Pljakas i Majkl Kitli (Mihail A. Dimitri) bile na#353;i islelenici vo Kanada, koi bile vo poseta na Hanza i Kale#353;i, no napomenuva "za #382;al deka nivnata reporta#382;a ilama samo turisti#269;ka sodr#382;ina...
#352;to se odnesuva do jazikot na anti#269;kite Makedonci, \ore Petru#353;evski, Detroit, Mi#269;igen, SAD, pod naslov Makedonskite dr#382;avni(#269;ki) tradicii, napi#353;ana statija vo v. "Nova Makedonija br. 18103 od 15.6.1997 g., naveduva deka i denes e vo upotreba terminologijata na jazikot na Anti#269;kite Makedonci vo ridsko-planinskite naselbi so fond od okolu pedesetina zborovi, od koi skoro potpolno ili pribli#382;no se isti slednite: skot, sert, of, oftika, asma, onadi go, gajret, katil, treme, #263;ume, in#263;ar, gata, bae, faca, daskal, tron, dikat, dever, mukaet, sugare, strojnik i dr. Nekoj #263;e pomisli deka se toa turski zborovi no nekoj si Jusuf od Tetovo koj vo Izmir #382;iveel 20 godini i bil student na filozofskiot fakultet, pa go pra#353;al svojot profesor za mnogu zborovi megju koi i napred navedenite za koe dobil, odgovor deka toa se makedonizmi vo turskiot jazik; imeno koga Turcite do#353;le na ovie prostori gi prisvoile tie termini, za#353;to ne mo#382;ele da gi prevedat na turski jazik.
I kako "najpresno da go spomene razgovorot na Renata Mateska voden so profesor d-r Ilija #269;a#353;ule, objaven vo nedelnikot "Makedonsko Sonce, odnosno so Zoran Ri#269;liev vo "Utrinski za jazikot na Buru#353;ite i na ant. Makedonci. Vo dvata slu#269;aja se spomenuva Hunza a ne Hanza (Kale#353;i ili Kala#353;i nema. I kako e to#269;no: Hunza ili Hanza, Kala#353;i ili Kale#353;i.
Bogomir L. Petrovski
Struga ................. "
Dali e vozmozno da se obezbedat i prgledaat denes site tie snimki, tekstovi i drugi interesni podatoci za Hanzite ili Hunzite??
Pozdrav od Gjoko
|