| KONSTRUKCIJA I INOVACIJA po primer na prirodata | |
| toni_a | go citav topikot za EKO-hrana od Strelec,pa se setiv i na nesto drugo... na vremeto ne se polagalo tolku golema vazhnost kon prirodata,ogranicenite resursi,zagaduvanjeto,idninata na coveshtvoto...uste pomala vazhnost ili kratkoglednost postoelo vo primerite sto ni ja nudela i nudi prirodata za resavanje na problemi od sekakov vid... drug problem sto se sozdade so industrijalizacijata e so otpadocite od sekakov vid i so ostareniot veke iskoristen produkt.trendot vo umovite na sovremeniot chovek,za zhal premalku i presporo,ide kon bioloshko i prirodno koe ne ja opteretuva nasata edinstvena "majka zemja".sepak vo posledno vreme ima promeni vo mislite na chovekot... edna mnogu interesna,za nekoi mozebi veke poznata,rabota e KONSTRUKCIJA I INOVACIJA po primer na prirodata. vo prirodata preku vreme na evolucijata prezhiveale samo izumi/konstrukcii koi uspevale da opstanat so eden minimum na energija i materijal.znaci se optimiralo preku celo vreme i vo moment taa oblast nudi skoro neiscrpen rezervoar na znaenje i idei!zborime za iskustvo na milioni godini... mnogu arhitekti i inzhinjeri veke se orientiraat so dostignuvanjata na rastenijata i zhivotnite.duri i den denes (so nasava "napredna" tehnologija) ostanuvaat nenadminati postignuvanjata sto po princip ne opkruzhuvaat na sekade.tie ponekogas izgledaat malku "chudno",ama se napraveni od "visoko kvalitetni" materijali koi se recikliraat 100%. vazhat princi na ekonomichnost,efektivnost,stabilnost,izdrzhlivost,lesnost...vazhi praviloto na stedenje na resursi. sakam da navedam nekoi primeri: shestoagolnite formi,koi se srekavaat kaj saketo od pcelite,kaj razni bubacki,na oklopot kaj zhelki...davaat golema stabilnost.dokolku eden materijal ima takva struktura koja se vtisnuva vo nego toj dobiva mnogu pogolema stabilnost so koe avtomatski se zashteduva na materijal. da ne kazhuvam kade se se koristi,ama mi udri vo oci pred malku vo WC-to,na toaletnata hartija.ne se kine tolku lesno za da ne naprajme "berbat" prstite[:)] prirodni opakovki kako kokos,noevi jajca...se primeri za konstrukcija na odlicni opakovki...za kokosot,ako dobro se sekavam,korata uste vo starite S-klasi se koristeshe za materijal(potpolnuvanje) na sedistata (i zaradi novite zakoni sto se voveduvaat za proizvoditelite so zadolzhuvanje za vrakanje i recikliranje na stariot produkt...<-ova go pisuvam so golema rezerviranost) solarni-kletki sto rabotat na princip na fotosinteza lotus-efektot na istoimenoto rastenie koe se odlikuva so mozhnost za samo-cistenje.bazira na faktot deka povrshinata na rastenieto ne e mazna nego rapava i se namaluvaat adhezijata (mislam deka taka se vikase) i nisto nemozhe da se zalepi na povrsinata duri lepak ne se zalepuva i so prviot dozhd rastenieto e cisto.ova ke se upotrebuva (veke ima nekakvi vidovi izumi) kaj stakla,avto-lakovi...pa so prviod dozhd se` bi bilo chisto.sum videl lazhicka koja potopena vo med i izvadena bila sosema cista i ne lepela. najnovi vidovi kostimi za plivanje,koi na povrshinata ne se mazni tuku rapavi kako kozhata na ajkulite i imaat mnogu pomala otpornost pri plivanje. sporedete edno steblo od drvo i nekoj (ne od tie najstarite) visok odzak... sistemi za navodnuvanje,tehnicki tekstil,smart materials... sigurno poznava nekoj uste primeri koi se interesni! mislata mi bese dali voopshto se imaat vakvi raboti vo predvid kaj nasite politichari i vo nasata ekonomija.dali nekoj misli za malku ponapred i slushnal za bionika / biomimetika od niv? so industrijava nasa mislam deka nisto ne pravime...barem poljoprivreda ima kolku dusha saka [:)] |
| achtung_panzer | Tochno Tonka, "pozajmuvanjeto" na sistemski dizajn od prirodata ne e nishto novo... ushte od Leonardo Da Vinci navaka... megjutoa koe reshenie kje pobedi chesto ne e prashanje na kvalitet tuku na kompatibilnost so vekje postoechkite sistemi. Segashnava tehnologija e potpolno nekompatibilna so eventualnata i najmala idna mimika na prirodnite energetski sistemi. Potpolnoto redizajniranje na segashnite energetski sistemi e malku verojatno vo skora idnina, za toa treba da se dostigne kritichna masa, nekoja strashna prechka shto kje gi natera onie shto se na chelo na tehnoloshkite jadra na choveshtvoto da se nafatat so takva kolosalna zadacha... Zagaduvanjeto, zdravjeto, unishtuvanjeto na prirodata- nishto od toa ne go motivira choveshtvoto da se obide da se trgne od zavisnosta od fosilni goriva. Megjutoa koga tie goriva fatija rapidno da poskapuvaat, pochnaa da izleguvaat "novi" predlozi i reshenija za izvori na energija (hidrogenski kjelii, biodizel, hibridni vozila itn.). Dali Makedonija kje bide del od taa smena na kolosekot? Skeptichen sum vo toj pogled, poznavajkji ja tradicijata na marginaliziranje na inovaciite i inovatorite... Zoshto tokmu energetskite sistemi treba da bidat vo fokusot na idnite inovacii po primeri od prirodata? Zashto toa e srceto na problemot so zagaduvanjeto, dobivanjeto energija za se' pogolemata chovechka populacija od se' poogranichenite resursi so tehnologija shto vo sushtina se nema promeneto nekoi 200 godini se znae kade vodi... |
| concrete | toni , panzerov epten dobro ja objasni saradata, vo raniot sreden vek e izbrana linijata na mal otpor...klasika za prirodata voopsto, a ne pak za drcnite vo princip luge...znaci ednostavna tehnologija bazirana na visoko nivo na enegija , a ne kataliticki procesi i toa e toa...dojdovme na nivo koga poveke se isplati kako vo vicot na Ramce: dal ke go cistime ova epten izvalkanovo...dal ke pravime novo dete!!! Dodeka ne se svati deka profitot kako motorna snaga na opstestvoto kolku sto e delotvoren uste poveke vodi kon samounistuvanje...nisto od toa sto go naredi pogore, od trkata po nego se zaboravi poimot : kvalitet na zivotot. Ima edna interesna kniga napisana 1971-72 "The Secret Life of Plants" od Peter Tomkins i Christhoper Bird, ako naletas zanimliva e , jas go imam izdanieto na Prosveta od Zagreb od 1977. |
| toni_a | Bionic Tower - Vertical City [img]http://www.die-wolkenkratzer.de/images/bt04.jpg[/img][img]http://www.die-wolkenkratzer.de/images/bt03.jpg[/img] inspirirani od bionikata za gradba na zgrada... Shanghai,Kina; visina 1228m; shirina 196m; 300sprata; fundamentot 200 metri pod zemja; 368 lifta; 17 milijardi evra... do skoro se veruvalo deka mozhe da se gradi do max. visina od 700 metri... |
| concrete | Intesna "slika" ova cudo plovi ili lezi na nekoe karpesto ostrovce...inaku koga ke trgne da tone duri vo centarot na Zemjata ke zapre....Nikogas ne doznav sto stana so ogromnata betonska zgrada vo Severna Korea cija inzinjerska maketa pred mnogu godini se "tresese" vo IZIS vo Skopje ( koga bea IZIS so golemo I , a ne rentieri na prostorii!!!)?????? Interesna ti e temava ...kopaj ponataka...!!!! Ej go najdov: http://www.emporis.com/en/wm/bu/?id=130967 |
| toni_a | [img]http://tinypic.com/est65c.jpg[/img][img]http://tinypic.com/est6c1.jpg[/img] mnogu interesna rabota se pajacite! gi ima nasekade vo voda,zemja pa duri so pomosh na pajazhinata mozhat da letaat! nesto specijalno i genijalno e pajazhinata na pajacite.genetskiot kod e otkrien,no porano nemalo nekoi osobeni uspesi za negova kopija.toa sto ja pravi pajazhinata interesna se nejzinite karakteristiki i svojstva. 10-pati e potenka od chovechkoto vlakno ,a 20-pati pojaka od chelik i istovremeno poelasticna e od guma! neznam dali se sekavam tochno,mislam deka ednas gledav sporedba...koga insekt vletuva vo pajazhina.preslikano vo "nasi dimenzii" toa bi bilo kako eden MIG da vleta vo mrezha od chelicni sajli bez tie da se skinat. mnogu jasno e deka industrijata i vojskata imaat golem interes za takov vid materijal. praveni se genetski ispituvanja (kodot i strukturata se veke poznati) od najrazlicni vidovi za njzina reprodukcija.preku bubrezi (gen. modificirani) od hamsteri,mlechni-zhlezdi na kozi,tutunski rastenija,bakterii...no ne se uspevalo. vo posledno vreme ima uspeh so vmetnuvanje na originalnite pajacki geni vo virusi koi potoa se injekciraat vo kletki na peperutki.so ovaa tehnika e postignat uspeh! vo vtor chekor (za moznost na industrisko proizvodstvo) ,preku bakterioloshki pat so kombinacija na geni od svila veke naucnicite se vo mozhnost da proizveduvaat vo kilogramski masshtab-za ceni sporedlivi na produkcija na kevlar!!!(biotehnolozi od minhen vo sorabotka so univerzitetot vo jeruzalem). isto i amerikanskata voena industrija so golem interes istrazhuva na ova pole. prakticnata upotreba bi mozhela da bide vo ognootporni tkaenini,padobrani,"pancirna" obleka(za ova sum slisnal deka veke postoi), hartija sto ne se kine,razlichni vidovi na kremi,avio-industrija,gradezhnishtvo... pajazhinata propratno e i vodootporna (pr.pajaci sto "dishat" pod voda) pa i tuka ke ima nesto... od medicinski aspekt i otrovot na pajacite e interesen! |
| toni_a | [img]http://tinypic.com/ev9e14.jpg[/img][img]http://tinypic.com/ev9eac.jpg[/img] [img]http://tinypic.com/ev9e6h.jpg[/img] druga genijalnost na prirodata se ajkulite! nivniot "koncept" postoi veke milioni godini i toa zbori za nivnata uspesnost.poraj dobro razvienite setila ,od osoben interes za bionikata e nivnata kozha koja ne e mazna tuku e rapava.bidejki na vremeto ova ne se vklopuvalo vo mislenjeto i pretstavata za aerodinamika i trienje na tela,fluidi se istrazhuval ovoj fenomen.mikroskopsi malite "riblets" se istrazhuvaat uste od pochetokot na 80` te godini(mozhe i porano??).najglavnata pricina za ovoj vid na istrazhuvanje bilo optimiranjeto na potroshuvackata na gorivo kaj avionite. "ribletite" se postavuvaat paralelno so struenjeto i nacinot na funkcija se sostoi vo poprechuvanje na turbulentnite-stranicni strui. vo zavisnost za kade i sto se koristat tie povrshini,ima nivno optimiranje vo goleminata i geometrijata... pokraj drugoto,najaerodinamichna forma e "kapkovidnata"(dozhd) forma koja naprimer ja "imaat" ribite i pticite. [img]http://tinypic.com/ev9ef5.jpg[/img] |