| Божји заповеди | |
| Strelec | [img]http://www.lukaroski.com/forum/bozjizapovedi.jpg[/img] 1. Јас сум Господ Бог твој, да немаш други богови освен Мене 2. Не прави идол или слика на она што е горе на небото, што е долу на земјата, што е во водата и под земјата, не им се поклонувај и не им служи. 3. Не изговарај го напразно името на Господа, твојот Бог. 4. Спомнувај си за денот на одморот за да го празнуваш, шест дена работи и сврши ги сите работи, а седмиот ден посвети го на Господа, твојот Бог. 5. Почитувај ги таткото и твојата мајка за да ти биде добро и да поживееш долго на земјата. 6. Не убивај. 7. Не прави прељуба. 8. Не кради. 9. Не сведочи лажно против својот ближен. 10. Не пожелувај ништо што е туѓо. |
| Strelec | 1. Јас сум Господ Бог твој, да немаш други богови освен Мене So prvata zapoved Gospod mu ukazhuva na chovekot na Samiot Sebe i ni vnushuva nam da go pochituvame Nego - Ediniot Vistinski Bog. Osven Nemu, nikomu ne smeeme da mu vozdavame bozhestvena pochit. Imeto "Gospod", od zborot "gospodstvuva"; imeto "Bog", od zborot "bogat vo milosta", blag! Kako semokjen, Bog povela; kako milosrden, Toj ni se otkriva Samiot Sebe i Svojata sveta volja. Za da bi go pochituvale Boga, NIE SME DOLZHNI DA GO POZNAVAME NEGO, t.e., da se uchime na Bogopoznanie. BOGOPOZNANIETO e najvazhno od site znaenja. Toa ja sostavuva nashata prva i najvazhna obvrska. Site chovechki nauchni znania, ako ne se ozareni so svetoto bogopoznanie, go gubat svoeto vistinsko znachenje, svojata smisla i svojata cel. Namesto dobro, takvite znania vo zhivotot vnesuvaat mnogu zlo. Za postignuvanje na Bogopoznanie, t.e., za da se nauchime da go poznavame vistinskiot Bog, nie sme dolzhni: 1. Da go chitame i izuchuvame Svetoto Pismo (Slovo Bozhje), koe nam ni soobshtuva vistinsko i najsovrsheno poznanie za Boga. 2. Da gi chitame tvorbite na Svetite Otci i Uchiteli na Crkvata, - shto e neophodno za pravilno svakjanje na Svetoto Pismo i da se zashtitime sebesi od iskriveno, nepravilno svakjanje. 3. Chesto da go posetuvame Hramot Bozhji, zashto site sluzhbi crkovni, vo nego izvrsheni, pretstavuvaat pouchenie za Boga i delata Negovi. 4. Da gi slushame propovedite na pastirite i da chitame knigi so religiozno - nravstveni sodrzhini. 5. Da go izuchuvame tvorenieto Bozhje - prirodata, a ednakvo i istorijata na rodot chovechki, koi ni gi javuvaat nam chudesnite dejstvija na Bozhjata promisla. Prvata Bozhja Zapoved ni nalozhuva i opredelana obvrska na Bogopochitanie. Nie sme dolzhni: 1. Da veruvame vo Boga, t.e., da imame iskreno i tvrdo ubeduvanje vo Negovoto postoenje. 2. Da odime pred Boga, t.e., sekogash da pomnime za Boga i se da chinime taka, kako bi pred ochite Bozhji (da postapuvame vnimatelno), a voedno, da ne zaboravame, deka Gospod gi gleda ne samo nashite dela, no i nashite pomisli. 3. Da se nadevame na Gospoda, da go ljubime Boga i da mu se potchinuvame na Boga, sekogash da bideme spremni da go chinime toa, shto Toj povela, i DA NE ROPTAME, KOGA TOJ NE TOA, CHINI SO NAS, SHTO BI NIE SAMI SAKALE. Zashto samo eden Bog znae, shto i koga nam da ni dade - shto e za nas polezno i shtetno. Povisoka forma na ljubov kon Boga e blagogovenie, ili STRAV BOZHJI, t.e., strav da se odalechime od Boga, preku nashite grevovi. 4. Da mu se poklonuvame na Boga, da go proslavuvame i da mu blagodarime na Gospoda Boga, kako Tvorec, Promislitel i Spasitel nash, pomnejki gi site Negovi darovi i milosta kon nas. 5. Bezbojazneno (bestrashno) da go ispoveduvame Boga, t.e., pred site da priznavame, deka Toj e nash Bog, i da ne se otkazhuvame od svojata vera, duri i ako za toa ispovedanie sledi da postradame i da umreme. GREVOVI PROTIV PRVATA BOZHJA ZAPOVED: 1. Bezbozhie, - koga lugjeto potpolno go odrekuvaat (negiraat) bitieto Bozhje. Takvite lugje prorokot David gi narekuva bezumni: "si rekol bezumniot vo srceto svoe: nema Bog" (Psal.13,1). 2.Mnogubozhie, - koga namesto Ediniot, vistinski Bog, priznavaat mnogu razni bozhestva. 3. Neverie, - koga lugjeto priznavajki go bitieto Bozhje, ne veruvaat vo Negovoto Bozhestveno Providenie i Otkrovenie. Neverieto chesto proizleguva od nepravilnoto obrazovanie i vopsitanie, od GORDOSTA I SAMOMNENIE, od uvlekuvanje so glupi primeri, od prenebrezhitelno (nevnimatelno, - bez znachajnost) odnesuvanje kon rakovodstvoto (arhiereite i duhovenstvoto) na Crkvata i od greshniot zhivot. 4. Eres, - koga lugjeto izmisluvaat i sozdavaat uchenja, protivni na Bozhjata vistina, ili uporno i namerno ja iskrivuvaat Bozhestvenata vistina. 5. RASKOL, - t.e. SVOEVOLNO UKLONUVANJE (ODDELUVANJE) OD EDINSTVOTO NA BOGOPOCHITANIE,- OD EDINSTVOTO SO PRAVOSLAVNATA CRKVA. 6. Bogootstapnishtvo, koga lugjeto se odrekuvaat od vistinskata vera, boejki se od presleduvanje, nasmeshki, ili poradi drugi zemni smetki, ili za vovlechenija vo lazhni uchenja. 7. Otchajanie, koga lugjeto go zaboravaat beskonechnoto miloserdie Bozhje, ne nadevajki se, deka kje dobijat pomosh i spasenie od Boga. Uzhasni primeri na otchajanie pretstavuvaat samite samoubijci. 8. Volshebstvo, koga lugjeto, ostavajki ja verata vo silata Bozhja, se obrakjaat kaj razni tajni i zli sili. 9. Sueverie, koga veruvaat vo bilo kakov obichen predmet, prepishuvajki mu nadmokjna sila. 10. Mrzelivost vo molitvite i vo sekoe bogougodno delo. 11. Ljubov kon materijata povekje, otkolku kon Boga. 12. Chelovekougodie (chovekougodie), koga se grizhat povekje da im ugodat na lugjeto (narodot), otkolku na Boga. 13. Chelovekonadeanie (nadezh na choveka), koga povekje se nadevaat na sebesi, ili na drugi lugje, otkolku na milosta i pomoshta Bozhja. Zapovedta Bozhja ne mu protivreschi na nashiot dolg da gi pochituvame svetite angeli i svetite ugodnici Bozhji i da im se molime, taka kako nie gi pochituvame niv ne taka, kako Samiot Bog, a kako verni sluzhiteli Bozhji, koi so svojot zhivot mu ugodile na Boga. Sv. angeli i ugodnici Bozhji se bliski kon Boga i mozhat da bidat nashi pomoshnici vo molitvite pred Gospoda Boga. Nie sme dolzhni da ja prosime nivnata pomosh i zastapuvanje vo tvrdo upovanie, shto Gospod radi niv kje gi uslisha i nashite greshni molitvi. Slovoto Bozhje govori:" "molites drug za druga, chtobi iscelitsa; mnogo mozhet usilennaya molitva pravednogo" (Jak.5,16) "Bog zhe ne est Bog mertvih, no zhivih, ibo u Nego vse zhivi" (Luk.20,38). /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 2. Не прави идол или слика на она што е горе на небото, што е долу на земјата, што е во водата и под земјата, не им се поклонувај и не им служи. Vtorata Bozhja zapoved go zabranuva idolopoklonstvoto, t.e. zabranuva za sebe da pravime kumiri ili idoli, ili da gi pochituvame podobijata ili izobrazenijata na toa, shto go gledame na neboto (sonce, mesechina, dzvezdi), i shto se naogja na zemjata (rastenija, zhivotni, lugje), ili se naogja vo vodata (ribi). Gospod zabranuva da im se poklonuvame i da im sluzhime na kumiri, namesto na vistinskiot Bog, kako shto chinat jazichnicite (pagani). Ovaa zabrana, nikako ne se odnesuva na pravoslavnite pokloni pred svetite ikoni i moshti, za shto chesto ne uprekuvaat protestantite i raznite sektanti. Pochituvajki gi ikonite, nie ne gi smetame za bogovi ili kumiri, tie za nas se samo izobrazenie, obraz na Boga, ili na angelite, ili na svetcite. Zborot ikona e grchki i znachi obraz. Poklonuvajki se i molejki se pred ikonite, nie se molime ne na materijalnata ikona (t.e. boja, drvo ili metal), a na Toj, Koj e izobrazen na nea. Samiot Gospod Isus Hristos chudesnoto izobrazenie na Svojot Lik, mu go ispratil na Edeskiot knez Avgar: taka narechen, nerakotvoren obraz. Otkako se pomolil pred nerakotvorniot obraz na Hrista, Avgar bil iscelen od neizlechiva bolest. Sv. evangelist Luka, vrach i ikonopisec, gi napishal i ostavil, po predanieto, posle sebe, ikonite na Bozhjata Majka. Nekoi od niv se naogjaat vo Rusija. Vo svetite moshti, nie ja pochituvame blagodatnata sila Bozhja, koja dejstvuva preku moshtite na svetcite. Za nas, hristijanite, idolopoklonstvoto vo jazicheski vid e nevozmozhno. No zatoa, vo zamena za gruboto idolopoklonstvo srede nas postoi tenko idolopoklonstvo: koristoljubie, chrevougodie, gordost, slavoljubie itn. Koristoljubie, - stremenje kon sobiranje na bogatstvo. Za koristoljubiviot chovek bogatstvoto stanuva idol, komu toj mu sluzhi i mu se poklonuva povekje, otkolku na Boga. Chrevougodie, - lakomstvo, objadenie (prejadenie) i pijanstvo. Gordost i slavoljubie. Gordiot i slavoljubiv chovek ima previsoko mislenje za svoite dostoinstva, - um, ubavina, bogatstva. Gordiot se pochituva samo sebesi. SVOITE SVAKJANJA I ZHELBI, TOJ GI SMETA ZA POVISOKI OD VRHOVNATA VOLJA NA SAMIOT BOG. Gordiot i slavoljubiv chovek od samiot sebe (kako za sebe, taka i za drugite) chini idol. Zabranuvajki gi tenkite poroci na idolopoklonastvo, vtorata zapoved gi vnushuva slednite dobrodeteli: nekoristoljubivost i darezhlivost; vozdrzhanie, post i smirenie. (Vo slednite Bozhji zapovedi, kje gi izvadam samo pobitnite delovi, bidejki ima mnogu za pishuvanje. Vprochem, ako ima zainteresini, koi bi sakale da go finansiraat prevodot na Zakonot Bozhji na makedonski jazik, neka mi se javat na PM.) /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 3. Не изговарај го напразно името на Господа, твојот Бог. Tretata zapoved go zabranuva proiznesuvanjeto na imeto Bozhje, naprazno, bez dolzhnoto stravopochitanie (Strav Bozhji). Imeto Bozhje se izgovara naprazno vo pusti razgovori, shegi i igri. Se zabranuva lesnomisleno i neuchtivo odnesuvanje kon imeto Bozhje. Ovaa zapoved gi zabranuva grevovite, koi proizleguvaat od lesnomisleno i neuchtivo odnesuvanje kon Boga. Takvi grevovi se: lesnomisleno upotrebuvanje na kletvi vo obichni razgovori; bogohulstvo - drski zborovi protiv Boga; skvernavenje, koga za svetite predmeti govorat vo shega ili smeejki se; narushenie na vetuvanjata, dadeni na Boga; krivokletstvo i lazhna kletva vo imeto Bozhjo. STRAVOPOCHITNI, ZAKONSKI KLETVI - OVAA ZAPOVED NE ZABRANUVA. /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 4. Спомнувај си за денот на одморот за да го празнуваш, шест дена работи и сврши ги сите работи, а седмиот ден посвети го на Господа, твојот Бог. So chetvrtata zapoved Gospod Bog povela shest dena da rabotime i da se zanimavame so svoi raboti, koj kako e prizvan, a sedmiot den da go posvetime na sluzhenje na Boga, na sveti i ugodni Nemu dela: grizha za spasenie na svojata dusha, molitva vo Hramot Bozhji i doma, izuchenie na Zakonot Bozhji, prosvetuvanje na sreceto i umot so polezni poznanija, chitanje na Svetoto Pismo i drugi dushepolezni knigi, blagochestivi razgovori, pomosh na bednite, poseta na bolnite i ZATOCHENITE VO TEMNICA (ZATVOR), uteshenie na razocharanite i dr. dobri dela. Vo Stariot Zavet se praznuval sedmiot den na nedelata - sabota (po drevnohebrejski znachi "pokoj")- vo spomen na Gospoda Boga, Koj vo sedmiot den se odmoril od delata na tvorenjeto na svetot. Vo Noviot Zavet se praznuva prviot den na nedelata - Voskresenie (Nedela)- vo spomen na Voskresenieto Hristovo. Pod sedmiot den se podrazbira ne samo voskresniot (nedelen) den, no i drugite praznici i posti, ustanoveni od Crkvata. Najgolem, glaven hristijanski praznik e Svetloto Voskresenie Hristovo, narecheno Sveta Pasha ili Velikden. (Za ostanatite praznici i posti mozhete da se informirate vo crkvite ili od pravoslavnite kalendari). Ovaa zapoved ja narushuva sekoj, koj ne gi pochituva Bozhjite praznici i posti. Za vreme na postot treba reshitelno da se ostavat site shtetni naviki i strasti: gnev, omraza, raseanost, vesel zhivot, igri, tanci; literatura, koja vozbuduva vo dushata nechisti misli i zhelbi; ne treba da se vkusi meso, mleko, jajca, a treba da se ima oganichenost na posna hrana, i da se upotrebuva umereno. Pri mnogudnevnite postovi prinadlezhi ispovedta i prichesta so Sv. Tainstva. Ja narushivaat chetvrtata zapoved, kako tie, koi od mrzelivost ne rabotat shest dena, taka i tie, koi rabotat na praznici. Ne pomalku ja narushuvaat i tie, koi ne rabotat na praznici, no vremeto go pominuvaat vo zabavi, igri i pijanstvo, ne mislejki da mu posluzhat na Boga. Osobeno greshno pretstavuva razvlechenieto pod (pred) praznik, koga nie sme dolzhni da bideme na vsenokjna, a nautro - na Liturgija. Kaj nas, pravoslavnite hristijasni, praznikot zapochnuva od vecherta, koga se sluzhi vsenokjna, i oddavajki go toa vreme na tanci ili drugi razvlechenija, znachi - zloupotreba na praznikot. /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 5. Почитувај ги таткото и твојата мајка за да ти биде добро и да поживееш долго на земјата. So pettata zapoved Gospod Bog povela da gi pochituvame roditelite svoi i za toa ni vetuva blagodaten i dolg zhivot. Da se pochituvaat roditelite, znachi: da se sakaat, da ne se navredat ni so zborovi ni so postapki, da im bideme potchineti, da im se pomaga vo teshkotii ili koga imaat potreba od neshto, a osobeno vo vreme na bolest i starost, da se molime za niv, kako za vreme na nivniot zhivot, taka i po smrtta. Grevot na nepochitanie kon roditelite e golem. Vo Stariot Zavet, koj gi zloslovil tatkoto ili majkata svoja , bil kaznuvan so smrt (Mark, 7,10; Is. 21, 16). Naporedno so roditelite, nie sme dolzhni da gi pochituvame i tie, koi vo bilo kakov odnos, gi zamenuvale nashite roditeli: pastiri i otci duhovni, gragjanski nachalnici, vospitateli, uchiteli i pokroviteli, i voopshto, postarite po vozrast. Nasha dolzhnost e da gi ispolnuvame povelbite na roditelite, postarite i sekoj ovlasten avtoritet nad nas, no ako tie baraat od nas neshto sprotivno na verata i Zakonot Bozhji, togash dolzhni sme da im recheme, kako shto apostolite im rekle na nachalnicite judejski: "sudete, spravedlivo li e pred Boga da ve slushame povekje vas, otkolku Boga". I dolzhni sme da pretrpime za verata i Zakonot Bozhji se, shto bi ne sleduvalo. /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 6. Не убивај. So shestata zapoved Gospod Bog go zabranuva ubistvoto, t.e., odzemanje na zhivotot na drugi lugje i samoubistvoto, nezavisno od nachinot na ubivanje. Samoubistvoto e najstrashen grev od site grevovi protiv shestata zapoved, zashto vo samoubistvoto, pokraj grevot na ubistvo, se zakluchuva i teshkiot grev na ochajanie, ropot protiv Boga i drsko vostanie protiv Bozhjata promisla. Pokraj toa, samoubistvoto se iskluchuva od vozmozhnosta na pokajanie. Chovekot e vinoven za ubistvo, duri i ako ubil nekogo nesakajki, bez umisla; i takvoto ubistvo e tezhok grev, zatoa shto ubiecot e vinoven za svojata nevnimatelnost. Chovekot e vinoven za ubistvo, i koga sam lichno ne ubiva, no sposobstvuva (pridonesuva) kon ubistvoto ili go dopushta ubistvoto. Naprimer: 1. Sudijata, koj go osudil obvinetiot, a negovata nevinost mu e izvesna. 2.Sekoj, koj mu pomaga na drug da izvrshi ubistvo so svoj prikaz, sovet, pokrovitelstvo, soglasnost, ili koj krie ili opravduva ubiec i so toa mu podava sluchai kon novi ubistva. 3. Sekoj, koj ne go izbavuva blizhniot od smrt, ako imal mozhnost da go stori toa. 4. Sekoj, koj so tezhok trud i zhestoki kazni gi izmachuva svoite potchineti i so toa ja uskoruva nivnata smrt. 5. Sekoj, koj so nevozdrzhani i razlichni poroci go skratuva sopstveniot zhivot. Greshi protiv shestata zapoved i toj, koj mu posakuva smrt na drug chovek, koj ne im ukazhuva pomosh na bednite i bolnite, koj ne zhivee so drugite mirno i soglasno, a, naprotiv ispituva kon drugite omraza, zavist i zloba, zaveduva karanici i telesni presmetki, gi ogorchuva drugite. Protiv shestata zapoved greshat site zlobni i silni, koi gi navreduvaat slabite, shto se sluchuva i srede decata. Evangelskiot zakon Hristov govori: "vsyaki, nenavidyashchi brata (blizhnego) svoego, est chelovekoubiyca" (Jovan.3,15). Pokraj telesnoto ubistvo postoi i ushte postrashno i odgovorno ubistvo: toa ubistvo e duhovno. Rodot na duhovnoto ubistvo e soblaznenieto, t.e. koga nekoj go soblaznuva blizhniot vo neverie ili vo porochen zhivot i so toa samiot ja podvergnuva na duhovna smrt negovata dusha. Za da se izbegne grevot protiv shestata zapoved, za hristijaninot e neophodno: da im pomaga na bednite, da im sluzhi na bolnite, da gi uteshuva razocharanite, da im ja olesni sostojbata na nesrekjnite, kon site da se odnesuva krotko i so ljubov, da se primiri so gnevlivite, da gi prosti navredite, da im chini dobro na neprijatelite, i ni so zbor, ni so delo, da ne im podava pogubitelen primer na drugite, osobeno decata. Prochitajte, Matej. 18, 6-7. NE SMEE DA SE POISTOVETUVA UBISTVOTO NA VOJNATA SO PRESTAPNO UBISTVO. Vojnata e golemo opshtestveno zlo, no, vo isto vreme vojnata e i golema beda, koja ja dopushta Gospod za ispravanje i vrazumenie na narodite, taka Toj i dopushta epidemii, glad, pozhari i drugi nesrekji. Zatoa, ubistvoto na vojnata, Sv. Crkva ne go smeta, kako lichen grev na chovekot, ushte povekje, SHTO SEKOJ VOJNIK TREBA DA E SPREMEN, PO ZAPOVEDTA HRISTOVA, "da ja polozhi dushata (da go dade zhivotot) svoja za drugarite svoi", ZA ZASHTITA NA VERATA I TATKOVINATA. Srede vojnicite imalo mnogu svetci, proslaveni so chudesa. Ednakvo, vo vojna mozhe da ima i prestapni ubistva, na primer, koga vojnikot go ubiva protivnikot, koj vekje se predal so krenati race, ili dopushta dzverstva, itn. Smrtnata kazna se odnesuva na obshtestveniot vid na zlo, i e golemo zlo, no se dopushta vo iskluchitelni sluchai, koga se javuva, kako edinstveno, po spravedlivosta, sredstvo, za da se soprat mnogubrojni ubistva i prestapki. No za pravosudstvoto na proizvedenite kazni odgovaraat upravnicite, koi ja izvrshile kaznata, so seta strogost pred Boga. Smrtnata kazna za zakoraveniot prestapnik chesto e edinstveno sredstvo za pokajanie. A bez volja Bozhja ni kosa od glavata na chovekot ne mozhe da otpadne. /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 7. Не прави прељуба. So sedmata zapoved Gospod Bog ja zabranuva preljubata, t.e. narushenie na sopruzhnata vernost i sekoja nezakonska i nechista ljubov. Na mazhot i zhenata Bog im zabranuva da ja narushat vzaemnata vernost i ljubov. Na nezhenetite Gospod im povela da ja sochuvaat chistotata na mislite i zhelbite - da bidat celomudreni vo delata i vo zborovite, vo mislite i vo zhelbite. Zatoa, potrebno e da se izbegnuva se, shto mozhe da vozbudi vo srcata nechisti chuvstva: nepristojnost, besramni pesni i tanci, soblaznitelni pretstavi, filmovi i sliki, chitanje na nemoralni knigi, pijanstva, itn. Slovoto Bozhje ni povela da gi sochuvame nashite tela vo chistota, zatoa shto telata nashi "se chlenovi Hristovi i hramovi na Duhot Sveti". "Bludnite greshat protiv sopstvenoto telo", go raslabuvaat zdravjeto na svoeto telo, go podlozhuvaat na bolesti i gi povreduvaat duri i dushevnite sposobnosti. /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 8. Не кради. So osmata zapoved Gospod Bog ja zabranuva krazhbata, t.e. prisvojuvanje na neshto, na bilo koj nachin, shto im pripagja na drugi. Vidovite na krazhbi se raznobrazni: 1. Krazhba, t.e. kradenje na tugji predmeti. 2. Grabezh, t.e. nasilno odzemanje na tugji predmeti. 3. Skvernavenje, t.e. prisvojuvanje na toa, shto i pripagja na Crkvata. 4. Iznuda, t.e. koga se zema nezakonski dar od lugje, na koi po svojata dolzhnost se obvrzani besplatno da im ja ispolnat prosbata. 5. Parazitizam, t.e. koga se dobiva plata za rabota i dolzhnosti, koi ne se ispolneti. 6. Lihvarstvo, t.e. koga za bilo shto se zema povekje pari, koristejki ja tugjata beda. 7. Izmama, t.e. prisvojuvanje na tugji predmeti po pat na izmama. Naprimer: uklonuvanje od vrakjanje na dolg; zatajuvanje na najdenoto, mamenje pri prodazhba; zadrzhuvanje na platata na rabotnikot itn; isto taka, koga decata se mrzelivat da uchat, dodeka ednovremeno nivnite roditeli i opshtestvoto troshat na niv sredstva, a uchitelite trud. Zabranuvajki sekakov vid na odzemanje na sopstvenost od blizhniot, ovaa zapoved povela, da bideme beskorisni (ne alchni), chestni, trudoljubivi, milosrdni i pravedni. Za da ne greshime protiv ovaa zapoved, potrebno e da go ljubime blizhniot, kako samite sebesi, i da ne im chinite na drugite toa, shto ne sakame nam da ni chinat. Najvisoka dobrodetel, koja ni ja vdahnuva osmata zapoved, toa e poptpolno otkazhuvanje od sekakva sopstvenost. No kon ovaa dobrodetel Gospod ne gi obrzuva site, a im ja predlaga na tie, koi sakaat da dostignat povisoko moralno sovrshenstvo. /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 9. Не сведочи лажно против својот ближен. So devetatta zapoved Gospod Bog zabranuva da govorime lagi za drug chovek i zabranuva voopshto sekakva laga, kako, naprimer: 1. Krivokletstvo, t.e. lazhno svedochenje na sud. 2. Lazhni zhalbi (poplaki). 3. Ozboruvanje, spletnichenje, klevetenje, zloslovenje. Klevetata e delo gjavolsko, zashto imeto "gjavol" znachi klevetnik. Za hristijaninot nedopustliva e duri i lagata, koja ne e so namera da mu prichini zlo na blizhniot, zashto sekoja laga e nedostojna za prizvanieto na hristijaninot i nesoglasna so ljubovta i pochitta kon blizhniot. Nikogash ne treba da gi obvinuvame i da im sudime na drugite, ako ne sme prizvani kon toa po svojata pozicija i dolzhnost. "Ne sudete, da ne bidete sudeni" govori Spasitelot. Neophodno e sekogash da go zauzdame svojot jazik, t.e. sekogash da ja govorime samo vistinata i da se vozdrzhime od lukavi zborovi i praznoslovija. Slovoto e dar Bozhji. Prochitajte shto veli Hristos (Matej 12, 36-37). /Posted by Enigma/ |
| Strelec | 10. Не пожелувај ништо што е туѓо. So desetatta zapoved Gospod Bog zabranuva ne samo da im se chini zlo na drugite, koi ne okruzhuvaat (blizhniot nash), no zabranuva i loshi pomisli i zhelbi vo odnos kon niv. Grevot protiv ovaa zapoved se vika zavist. Toj, koj zaviduva i vo mislite go posakuva tugjoto, toj od loshi misli i zhelbi mozhe lesno da izvrshi i loshi dela. /Posted by Enigma/ |