| Enigma |
TRETA BOZHJA ZAPOVED:
Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospoda, tvojot Bog.
Tretata zapoved go zabranuva proiznesuvanjeto na imeto Bozhje, naprazno, bez dolzhnoto
stravopochitanie (Strav Bozhji). Imeto Bozhje se izgovara naprazno vo pusti razgovori, shegi i igri. Se zabranuva lesnomisleno i neuchtivo odnesuvanje kon imeto Bozhje.
Ovaa zapoved gi zabranuva grevovite, koi proizleguvaat od lesnomisleno i neuchtivo odnesuvanje kon Boga. Takvi grevovi se: lesnomisleno upotrebuvanje na kletvi vo obichni razgovori; bogohulstvo - drski zborovi protiv Boga; skvernavenje, koga za svetite predmeti govorat vo shega ili smeejki se; narushenie na vetuvanjata, dadeni na Boga; krivokletstvo i lazhna kletva vo imeto Bozhjo.
STRAVOPOCHITNI, ZAKONSKI KLETVI - OVAA ZAPOVED NE ZABRANUVA.
CHETVRTA BOZHJA ZAPOVED:
Spomnuvaj si za denot na odmorot za da go praznuvash, shest dena raboti i svrshi gi site
raboti, a sedmiot den posveti mu go na Gospoda tvojot Bog.
So chetvrtata zapoved Gospod Bog povela shest dena da rabotime i da se zanimavame so svoi
raboti, koj kako e prizvan, a sedmiot den da go posvetime na sluzhenje na Boga, na sveti
i ugodni Nemu dela: grizha za spasenie na svojata dusha, molitva vo Hramot Bozhji i
doma, izuchenie na Zakonot Bozhji, prosvetuvanje na sreceto i umot so polezni poznanija,
chitanje na Svetoto Pismo i drugi dushepolezni knigi, blagochestivi razgovori, pomosh na
bednite, poseta na bolnite i ZATOCHENITE VO TEMNICA (ZATVOR), uteshenie na razocharanite
i dr. dobri dela.
Vo Stariot Zavet se praznuval sedmiot den na nedelata - sabota (po drevnohebrejski znachi
"pokoj")- vo spomen na Gospoda Boga, Koj vo sedmiot den se odmoril od delata na tvorenjeto
na svetot. Vo Noviot Zavet se praznuva prviot den na nedelata - Voskresenie (Nedela)-
vo spomen na Voskresenieto Hristovo.
Pod sedmiot den se podrazbira ne samo voskresniot (nedelen) den, no i drugite praznici i posti, ustanoveni od Crkvata. Najgolem, glaven hristijanski praznik e Svetloto
Voskresenie Hristovo, narecheno Sveta Pasha ili Velikden. (Za ostanatite praznici i posti mozhete da se informirate vo crkvite ili od pravoslavnite kalendari).
Ovaa zapoved ja narushuva sekoj, koj ne gi pochituva Bozhjite praznici i posti.
Za vreme na postot treba reshitelno da se ostavat site shtetni naviki i strasti: gnev,
omraza, raseanost, vesel zhivot, igri, tanci; literatura, koja vozbuduva vo dushata nechisti misli i zhelbi; ne treba da se vkusi meso, mleko, jajca, a treba da se
ima oganichenost na posna hrana, i da se upotrebuva umereno. Pri mnogudnevnite postovi
prinadlezhi ispovedta i prichesta so Sv. Tainstva.
Ja narushivaat chetvrtata zapoved, kako tie, koi od mrzelivost ne rabotat shest dena,
taka i tie, koi rabotat na praznici. Ne pomalku ja narushuvaat i tie, koi ne rabotat
na praznici, no vremeto go pominuvaat vo zabavi, igri i pijanstvo, ne mislejki da mu posluzhat na Boga. Osobeno greshno pretstavuva razvlechenieto pod (pred) praznik, koga
nie sme dolzhni da bideme na vsenokjna, a nautro - na Liturgija. Kaj nas, pravoslavnite
hristijasni, praznikot zapochnuva od vecherta, koga se sluzhi vsenokjna, i oddavajki
go toa vreme na tanci ili drugi razvlechenija, znachi - zloupotreba na praznikot.
PETTA BOZHJA ZAPOVED:
Pochituvaj go tvojot tatko i tvojata majka za da ti bide dobro i da pozhiveesh dolgo na
zemjata.
So pettata zapoved Gospod Bog povela da gi pochituvame roditelite svoi i za toa ni vetuva
blagodaten i dolg zhivot.
Da se pochituvaat roditelite, znachi: da se sakaat, da ne se navredat ni so zborovi ni so
postapki, da im bideme potchineti, da im se pomaga vo teshkotii ili koga imaat potreba od
neshto, a osobeno vo vreme na bolest i starost, da se molime za niv, kako za vreme na nivniot zhivot, taka i po smrtta.
Grevot na nepochitanie kon roditelite e golem. Vo Stariot Zavet, koj gi zloslovil
tatkoto ili majkata svoja , bil kaznuvan so smrt (Mark, 7,10; Is. 21, 16).
Naporedno so roditelite, nie sme dolzhni da gi pochituvame i tie, koi vo bilo kakov odnos,
gi zamenuvale nashite roditeli: pastiri i otci duhovni, gragjanski nachalnici, vospitateli, uchiteli i pokroviteli, i voopshto, postarite po vozrast.
Nasha dolzhnost e da gi ispolnuvame povelbite na roditelite, postarite i sekoj ovlasten
avtoritet nad nas, no ako tie baraat od nas neshto sprotivno na verata i Zakonot Bozhji, togash dolzhni sme da im recheme, kako shto apostolite im rekle na nachalnicite judejski:
"sudete, spravedlivo li e pred Boga da ve slushame povekje vas, otkolku Boga". I dolzhni
sme da pretrpime za verata i Zakonot Bozhji se, shto bi ne sleduvalo.
SHESTA BOZHJA ZAPOVED:
Ne ubivaj.
So shestata zapoved Gospod Bog go zabranuva ubistvoto, t.e., odzemanje na zhivotot na drugi lugje i samoubistvoto, nezavisno od nachinot na ubivanje.
Samoubistvoto e najstrashen grev od site grevovi protiv shestata zapoved, zashto vo samoubistvoto, pokraj grevot na ubistvo, se zakluchuva i teshkiot grev na ochajanie,
ropot protiv Boga i drsko vostanie protiv Bozhjata promisla. Pokraj toa, samoubistvoto
se iskluchuva od vozmozhnosta na pokajanie.
Chovekot e vinoven za ubistvo, duri i ako ubil nekogo nesakajki, bez umisla; i takvoto
ubistvo e tezhok grev, zatoa shto ubiecot e vinoven za svojata nevnimatelnost.
Chovekot e vinoven za ubistvo, i koga sam lichno ne ubiva, no sposobstvuva (pridonesuva) kon ubistvoto ili go dopushta ubistvoto. Naprimer:
1. Sudijata, koj go osudil obvinetiot, a negovata nevinost mu e izvesna.
2.Sekoj, koj mu pomaga na drug da izvrshi ubistvo so svoj prikaz, sovet, pokrovitelstvo, soglasnost, ili koj krie ili opravduva ubiec i so toa mu podava sluchai kon novi ubistva.
3. Sekoj, koj ne go izbavuva blizhniot od smrt, ako imal mozhnost da go stori toa.
4. Sekoj, koj so tezhok trud i zhestoki kazni gi izmachuva svoite potchineti i so toa ja
uskoruva nivnata smrt.
5. Sekoj, koj so nevozdrzhani i razlichni poroci go skratuva sopstveniot zhivot.
Greshi protiv shestata zapoved i toj, koj mu posakuva smrt na drug chovek, koj ne im
ukazhuva pomosh na bednite i bolnite, koj ne zhivee so drugite mirno i soglasno, a,
naprotiv ispituva kon drugite omraza, zavist i zloba, zaveduva karanici i telesni presmetki, gi ogorchuva drugite. Protiv shestata zapoved greshat site zlobni i silni, koi
gi navreduvaat slabite, shto se sluchuva i srede decata. Evangelskiot zakon Hristov
govori: "vsyaki, nenavidyashchi brata (blizhnego) svoego, est chelovekoubiyca" (Jovan.3,15).
Pokraj telesnoto ubistvo postoi i ushte postrashno i odgovorno ubistvo: toa ubistvo e
duhovno. Rodot na duhovnoto ubistvo e soblaznenieto, t.e. koga nekoj go soblaznuva blizhniot vo neverie ili vo porochen zhivot i so toa samiot ja podvergnuva na duhovna
smrt negovata dusha.
Za da se izbegne grevot protiv shestata zapoved, za hristijaninot e neophodno: da im pomaga na bednite, da im sluzhi na bolnite, da gi uteshuva razocharanite, da im ja olesni
sostojbata na nesrekjnite, kon site da se odnesuva krotko i so ljubov, da se primiri so
gnevlivite, da gi prosti navredite, da im chini dobro na neprijatelite, i ni so zbor,
ni so delo, da ne im podava pogubitelen primer na drugite, osobeno decata.
Prochitajte, Matej. 18, 6-7.
NE SMEE DA SE POISTOVETUVA UBISTVOTO NA VOJNATA SO PRESTAPNO UBISTVO. Vojnata e golemo opshtestveno zlo, no, vo isto vreme vojnata e i golema beda, koja ja dopushta Gospod za
ispravanje i vrazumenie na narodite, taka Toj i dopushta epidemii, glad, pozhari i drugi
nesrekji. Zatoa, ubistvoto na vojnata, Sv. Crkva ne go smeta, kako lichen grev na chovekot, ushte povekje, SHTO SEKOJ VOJNIK TREBA DA E SPREMEN, PO ZAPOVEDTA HRISTOVA,
"da ja polozhi dushata (da go dade zhivotot) svoja za drugarite svoi", ZA ZASHTITA NA VERATA I TATKOVINATA. Srede vojnicite imalo mnogu svetci, proslaveni so chudesa. Ednakvo, vo vojna mozhe da ima i prestapni ubistva, na primer, koga vojnikot go ubiva protivnikot,
koj vekje se predal so krenati race, ili dopushta dzverstva, itn.
Smrtnata kazna se odnesuva na obshtestveniot vid na zlo, i e golemo zlo, no se dopushta vo
iskluchitelni sluchai, koga se javuva, kako edinstveno, po spravedlivosta, sredstvo, za
da se soprat mnogubrojni ubistva i prestapki. No za pravosudstvoto na proizvedenite kazni
odgovaraat upravnicite, koi ja izvrshile kaznata, so seta strogost pred Boga. Smrtnata
kazna za zakoraveniot prestapnik chesto e edinstveno sredstvo za pokajanie. A bez volja
Bozhja ni kosa od glavata na chovekot ne mozhe da otpadne.
SEDMA BOZHJA ZAPOVED:
Ne pravi preljuba.
So sedmata zapoved Gospod Bog ja zabranuva preljubata, t.e. narushenie na sopruzhnata
vernost i sekoja nezakonska i nechista ljubov.
Na mazhot i zhenata Bog im zabranuva da ja narushat vzaemnata vernost i ljubov. Na nezhenetite Gospod im povela da ja sochuvaat chistotata na mislite i zhelbite - da
bidat celomudreni vo delata i vo zborovite, vo mislite i vo zhelbite. Zatoa, potrebno e
da se izbegnuva se, shto mozhe da vozbudi vo srcata nechisti chuvstva: nepristojnost, besramni pesni i tanci, soblaznitelni pretstavi, filmovi i sliki, chitanje na nemoralni knigi, pijanstva, itn.
Slovoto Bozhje ni povela da gi sochuvame nashite tela vo chistota, zatoa shto telata nashi
"se chlenovi Hristovi i hramovi na Duhot Sveti". "Bludnite greshat protiv sopstvenoto telo", go raslabuvaat zdravjeto na svoeto telo, go podlozhuvaat na bolesti i gi
povreduvaat duri i dushevnite sposobnosti.
OSMA BOZHJA ZAPOVED:
Ne kradi.
So osmata zapoved Gospod Bog ja zabranuva krazhbata, t.e. prisvojuvanje na neshto, na bilo
koj nachin, shto im pripagja na drugi.
Vidovite na krazhbi se raznobrazni:
1. Krazhba, t.e. kradenje na tugji predmeti.
2. Grabezh, t.e. nasilno odzemanje na tugji predmeti.
3. Skvernavenje, t.e. prisvojuvanje na toa, shto i pripagja na Crkvata.
4. Iznuda, t.e. koga se zema nezakonski dar od lugje, na koi po svojata dolzhnost se obvrzani besplatno da im ja ispolnat prosbata.
5. Parazitizam, t.e. koga se dobiva plata za rabota i dolzhnosti, koi ne se ispolneti.
6. Lihvarstvo, t.e. koga za bilo shto se zema povekje pari, koristejki ja tugjata beda.
7. Izmama, t.e. prisvojuvanje na tugji predmeti po pat na izmama. Naprimer: uklonuvanje
od vrakjanje na dolg; zatajuvanje na najdenoto, mamenje pri prodazhba; zadrzhuvanje na platata na rabotnikot itn; isto taka, koga decata se mrzelivat da uchat, dodeka ednovremeno nivnite roditeli i opshtestvoto troshat na niv sredstva, a uchitelite trud.
Zabranuvajki sekakov vid na odzemanje na sopstvenost od blizhniot, ovaa zapoved povela,
da bideme beskorisni (ne alchni), chestni, trudoljubivi, milosrdni i pravedni. Za da ne
greshime protiv ovaa zapoved, potrebno e da go ljubime blizhniot, kako samite sebesi, i da ne im chinite na drugite toa, shto ne sakame nam da ni chinat.
Najvisoka dobrodetel, koja ni ja vdahnuva osmata zapoved, toa e poptpolno otkazhuvanje
od sekakva sopstvenost. No kon ovaa dobrodetel Gospod ne gi obrzuva site, a im ja predlaga
na tie, koi sakaat da dostignat povisoko moralno sovrshenstvo.
DEVETTA BOZHJA ZAPOVED:
Ne svedochi lazhno protiv svojot blizhen.
So devetatta zapoved Gospod Bog zabranuva da govorime lagi za drug chovek i zabranuva voopshto sekakva laga, kako, naprimer:
1. Krivokletstvo, t.e. lazhno svedochenje na sud.
2. Lazhni zhalbi (poplaki).
3. Ozboruvanje, spletnichenje, klevetenje, zloslovenje. Klevetata e delo gjavolsko,
zashto imeto "gjavol" znachi klevetnik.
Za hristijaninot nedopustliva e duri i lagata, koja ne e so namera da mu prichini zlo
na blizhniot, zashto sekoja laga e nedostojna za prizvanieto na hristijaninot i nesoglasna
so ljubovta i pochitta kon blizhniot.
Nikogash ne treba da gi obvinuvame i da im sudime na drugite, ako ne sme prizvani kon toa
po svojata pozicija i dolzhnost. "Ne sudete, da ne bidete sudeni" govori Spasitelot.
Neophodno e sekogash da go zauzdame svojot jazik, t.e. sekogash da ja govorime samo vistinata i da se vozdrzhime od lukavi zborovi i praznoslovija. Slovoto e dar Bozhji.
Prochitajte shto veli Hristos (Matej 12, 36-37).
DESETTA BOZHJA ZAPOVED:
Ne posakuvaj ja zhenata na blizhniot tvoj, ne posakuvaj go domot na blizhniot tvoj, ni
zemjata negova, ni slugata negov, ni sluginkite negovi, ni volot negov, ni magareto negovo, ni sekoj skot negov, ni se shto tvojot blizhen ima.
So desetatta zapoved Gospod Bog zabranuva ne samo da im se chini zlo na drugite, koi ne
okruzhuvaat (blizhniot nash), no zabranuva i loshi pomisli i zhelbi vo odnos kon niv.
Grevot protiv ovaa zapoved se vika zavist.
Toj, koj zaviduva i vo mislite go posakuva tugjoto, toj od loshi misli i zhelbi mozhe
lesno da izvrshi i loshi dela.
|