10
10
Jakov Op{tata situacija vo regionot na Bliskiot istok na preminot kon XX vek 1.Bliskiot Istok na preminot kon HH vek Bliskiot Istok ja opfa}a teritorijata na predna Azija, po~nuvaj}i na sever od k*rdistan i Mosul, preku plodnata Mesopotamija i Persiskiot Zaliv na istok i jugoistok do krajbre`jeto na Levantskoto more odnosno isto~niot Mediteran. Ovoj region nazad vo istorijata se sre}ava i pod drugi imiwa pred se kako Levant ili Zlatna Polumese~ina. Niz vekovite vo regionot koj e prete`no pustinski, `iveele razni narodi od drevnite Sumeri preku Vaviloncite, Asircite, Evreite do Arabjanite-Arapi koi i denes se dominantna etni~ka grupacija. Centar na regionot ne vo geografski tuku vo istoriski kontekst e Palestina. Svetata Zemja prostrana me|u bregovite na Mediteranot i rekata Jordan }e stane niz vekovite sredi{te na trite najgolemi religii: Hristijanstvoto, Islamot i Judaizmot. [irinata i goleminata na verite osobeno na Hristijanstvoto i Islamot koj poteknuva od Arabiskiot poluostrov vo po{irok kontekst na Bliskiot Istok gi opfa}a i Arabija, Irak i Egipet. Ovoj region postojano bil meta na razni osvojuva~i koi sekoj so svoi pri~ini i motivi sakal da vladee na Bl. Istok. Vo minatoto se vodele sveti - krstonosni vojni se sudirale kolonijalni interesi za prevlast vrz kopnenite pati{ta kon Indija, Persija i dale~niot istok. Na vlezot vo HH vek regionot bil pod vlast na Osmanliite i Sultanot koj bil i vrhoven verski vladetel Kalif. Me|utoa Osmanliskata Imperija malku re~isi voop{to ne poka`uvala razbirawe za arapskiot svet, negovata tradicija i duhovni vrednosti. Rastej}i na periferijata na Islamot, Turcite so vreme tamu }e gi potisnat Arapite na rabot na slavata i istorijata . Na premin vo HH vek regionot imal blizu 550 000 `iteli od koi 500 000 Arapi, 24 000 Evrei i dr. . Severnite delovi na Bl. Istok mu pripa|ale na Bejrutskiot vilaet, svetiot grad Erusalim bil izdvoen vo poseben sanxak, a Transjordanija bila vo vilaetot Damask. Osmanlisksta vlast za regionot bila period na stagnacija vo ekonomski politi~ki i kulturen plan. Opkru`en so pustinata i zaboraven vo eden del od Mediteranot osobeno po otkrivaweto na morskiot pat kon Indija, Levantot vlegol vo HH vek. Noviot vek na regionot mu donesol novi slu~uvawa i silno prisustvo na golemite sili, osobeno po prokopuvaweto na Sueckiot kanal 1869 god. Podocne`niot razvoj na svetskata industrija i tehnologija }e dovede do masovna upotreba na naftata, surovina koja so vekovi le`ela dlaboko pod vreliot pesok na Orientot. Nejzinata eksploatacija }e go izmeni liceto na regionot no kolku na dobro tolku }e donese i novi sudiri okolu crnoto zlato. Noviot vek }e ja razbie letargijata kaj Arapite }e go razbudi nacionalnoto dvi`ewe, no i }e go sudri so nacionalnoto dvi`ewe na Evreite i interesite na golemite sili. 2.Evrejskata zaednica na po~etokot na HH vek Istorijata na Evreite e mo{ne obemna ispolneta so podemi no i golemi tragedii, progoni, preselbi i na momenti nerazbirliva omraza na drugite narodi kon Evreite. Najgolem period od razvojot na Evreite kako narod e vrzan so drugi teritorii koi po igra na sudbinata stanuvale niven `ivoten prostor. No, i pokraj site premre`ija {to gi minale vo blizu 2000 godini dolgoto progonstvo od Palestina neverojatna e silata na ovoj po mnogu {to isklu~itelen narod, da ne ja zaboravi svojata tatkovina. So vekovi Evreite `iveele niz svetot is~ekuvaj}i go momentot koga }e se vratat doma. Vo taa nasoka samo eden mo`ebi najkarakteristi~en primer za vernosta i istrajnosta e psalmot 137 koj pove}e od 20 vekovi go peat vo svoite molitvi od vremeto na progonot vo Vavilon, 586 g.p.n.e , vo koj velat: ,,Kraj rekite vavilonski-tamu sedevme i pla~evme, koga }e se setime na Sion; Kako da zapeeme Gospodova pesna, Na tu|a zemja Ako Te zaboravam tebe, Erusalime, Neka me zaboravi mojata desnica , Neka se zalepi jazikot moj za nepceto moe, Ako ne Te pomnam, Ako ne go postavam Erusalim, Nad sekoja moja radost. . . . Kolkavo e pred se duhovnoto zna~ewe na ovoj psalm }e poka`e nacionalnoto dvi`ewe i cionizmot od po~etokot na vekov. Evreite vo zapadna i isto~na Evropa vtorata polovina na XIX vek ja do~ekale so nade` deka pozitivniot razvoj za niv osobeno po I i II emancipacija na Evreite }e prodol`i, a vo carska Rusija borbata za gra|anski prava naskoro }e odpo~ne. No, nastanite od krajot na minatiot vek dobile obraten tek. Vo Evropa odnovo }e se razgori omrazata i netrpelivosta kon Evreite. Mo}nite hristijanski krugovi voznemireni i so bes kon Evreite }e komentiraat: Evreite slobodata ja koristat za zbogatuvawe, organizirawe golemi firmi, banki i sl.. Sega }e se obidat da stanat i funkcioneri, lekari, advokati i novinari da steknat pozicii koi bi gi odzele od Hristijanite... .. Iako Evreinot e Germanec, Francuzin ili Rusin toj i pokraj se e stranec i po verata i po karakterot na svojata azijatsko-semitska rasa i nie nikoga{ ne bi mo`ele da `iveeme zaedno so niv. Ovie i nim sli~ni idei vo 1880 god. }e go zarodat antisemitizmot, koj dolgo }e gi progonuva i uni{tuva Evreite. Antisemitizmot brzo }e se pro{iri i vo Avstro-Ungarija i Rusija. Noviot vek i vo Francija }e go odbele`i bran antisemitizam. Aferata Drajfus 1894-1903 god. e samo primer za toa. Sepak najgolemite stradawa od antisemitizmot }e se slu~at vo Rusija. Imeno carska Rusija ne dozvoluvala naseluvawe na Evreite na nejzina teritorija. No, so osvojuvaweto na Polska, Litvanija, Belorusija i Ukraina vo XVII i XIX vek na svojata teritorija taa dobila blizu 5 milionska evrejska zaednica. Despotskiot re`im gi dr`el Evreite vo t.n ^ert zona od Baltikot do Crnoto more. Omrazata kon Evreite prerasnala vo otvoren sudir, osobeno po atentatot vrz Carot Aleksandar II (maj 1881 god.) koj go izvr{il Evrein, no ne od nacionalni tuku politi~ki pri~ini, toj bil socijalist. Po ovoj nastan izbile silni progoni vrz Evreite osobeno vo Ukraina. Ovie pogromi traele re~isi 2 godini. Vakviot silen pritisok gi prinudil Evreite pred se od isto~na Evropa da emigriraat kon SAD i Palestina. 2.1 Emigracijata i razvojot na nacionalnoto dvi`ewe Antisemitizmot od najsurov vid manifestiran vo carska Rusija ja prinudil brojnata evrejska zaednica da zapo~ne golema emigracija. Na onie koi se re{ile na vakov ~ekor im bile otvoreni dva pravci; {iroko preku Atlantikot kon Severna Amerika i mal tesen i neperspektiven pravec kon Palestina. Vo sredinata na XIX vek brojot na Evreite vo SAD ve}e bil 250 000. Golemiot bran doseluvawa po~nal 1881-1882 godina, po {to zna~itelen broj Evrei od Rusija, Romanija, Polska i Galicija trgnale kon SAD. Vo slednite 35 godini do Prvata Svetska Vojna, SAD }e stanat najgolem evrejski centar so nad tri milioni Evrei. Vtoriot migraciski pravec se javil pove}e kako `elba za kone~no re{avawe na evrejskiot problem vo dijasporata. Imeno, migracijata kon SAD za izvesen broj evrejski intelektualci zna~el samo odlo`uvawe na makite. Razo~arani i potreseni od tragediite vo Ukraina kaj niv se javuva mislewe deka samo vra}aweto doma vo Palestina e vistinskoto i edinstveno re{enie. Vakvite idei }e dovedat do zasilen razvoj na nacionalnoto dvi`ewe kaj Evreite pred se vo Isto~na Evropa (Rusija). Tamu }e se formiraat prvite organizacii i evrejski centri vo Galicija (Avstro-Ungarija) i vo Odesa. Mo{ne silen potstrek nacionalnoto dvi`ewe }e dobie 1882 godina vo deloto Avtoemancipacija na Leo Pinsker (Leo Pinsker 1821-1891 god.). Toj vo svoeto delo zagovara re{enie na evrejskoto pra{awe preku sozdavawe nacionalna dr`ava vo Palestina ili na drugo mesto . Ideite na dr. Pinsker brzo nai{le na odobruvawe {irum Evreite vo Evropa. Se formirale novi organizacii i rastele ideite za preselba kon Palestina. Taa idea vsu{nost nikoga{ i nebila napu{tena. Niz vekovite Evreite ~esto se vra}ale tamu ako ni{to drugo barem da go zavr{at svojot `ivot i da po~ivaat vo Svetata Zemja. No, godinata 1882 nesomneno presvrtna, }e donese eden nov moment. Petnaesettina ma`i i edna `ena od Rusija doa|aat vo Palestina, no ne da po~ivaat tuka tuku da zapo~nat nov `ivot. Tie se prvite sovremeni evrejski kolonisti. Ovaa grupa studenti poznata e pod imeto BILUIM od prvite bukvi na Bet Iaakov Ihu vnelha - deca Jakovini da se digneme i da trgneme . Iako voodu{evuvawata kaj Evreite bile golemi po ovoj poteg sepak odzivot }e bide mnogu mal, no vo slednite dve decenii kako taka vo Palestina }e se sozdadat okolu trieset evrejski kolonii me|u koi: Ri{on Le Zion, Ros Pina, Petah Tikva so po nekolku iljadi `iteli. Turskata vlast ovie naseluvawa ne gi odobruvala no taa voop{to ne bila pre~ka blagodarenie na nejzinata korumpiranost i nezainteresiranost za ovoj dale~en region vo Carstvoto.