| dalila |
[img]http://www.topvita.info/slike/z060309_1_1.jpg[/img]
Struchnjacite ukazhuvaat deka stresot na rabotnoto mesto e prichinitel za mnogu bolesti.
Kompjuterite, mobinite telefoni i internetot znachitelno ja ubrzaa komunikacijata no i dinamikata na rabotata, pa mozhe da se izvrshat povekje zadachi vo pokratok vremenski rok i na poednostaven nachin.
Sepak, tehnoloshkiot napredok nosi i zhrtvi, zatoa shto so zgolemuvanje na delovnite mozhnosti zgolemeni se i ochekuvanjata, pa pazarnata trka za pogolema produktivnost i profit stana strashno napnata.
Taka da, vo medicinskata klasifikacija neodamna e vmetnato edno novo zaboluvanje na moderniot deloven chovek poznato pod imeto "brnaut" ( burnout ) ili sindrom na gorenje.
Ovoj sindrom e vsushnost sinonim na nezadovolstvoto so rabotnoto mesto i opkruzhuvanjeto.
Shto e prichina za sindromot na gorenje?
Ovoj sindrom go predizvikuva dolgotrajna izlozhenost na golem stres a najchesto koga edinkata e izlozhena na golemi ochekuvanja koi i' ja nametnuva rabotata.Znacite se slichni kako kaj obichen stres, no sindromot na gorenje se manifestira i so emocionalna iscrpenost, negativen stav sprema rabotata, pa duri i sprema zhivotot.Glavna prichina za stresot e strav, i toa voglavno neosnovan: strav deka kje ja izgubi rabotata ili deka mu e zagrozena egsistencijata.
Kakvi se posledicite?
Hronichniot stres predizvikuva i psihichki i fizichki zaboluvanja.
Stresot, od edna strana, predizvikuva teshka depresija a i prichina za toj stres e bezrazlozhen strav koj isto taka e ozbilna psihichka bolest.
Posledici od takvata sostojba se i fizichkite zaboluvanja, vo prv red cerebralno-vaskularni bolesti, zgolemeno nivo na shekjer.
Pokraj takva psihichka sostojba pagja i imunitetot, a toa im godi na pojavata na maligni zaboluvanja.
Dali site lugje se podednakvo podlozhni na zaboluvanje na vakov sindrom na gorenje?!
Ne.Toa najmnogu zavisi od strukturata na lichnosta.Megjutoa, interesno e shto na zaboluvanje od ovoj sindrom najsloni se lugjeto so golem potencijal, koi chesto se naogjaat vo procepot pomegju golemi ambicii i nesigurnost na rabotata.
Kako ovoj sindrom mozhe da se izlechi?
Terapijata e golem problem, zatoa shto za da se izlechat vsushnost potrebno e da go smenat stilot na zhiveenje.
Chovechkiot organizam e programiran taka da 8 chasa raboti, 8 chasa se odmara i 8 chasa se predodredeni za drugi zhivotni aktivnosti koi na chovekot mu nosat zadovolstvo, kako shto e , na primer, odenje vo kino ili teatar.
Sepak, terapijata ne e samo prefrlanje od edno rabotno mesto na drugo.Toa e dolgotraen proces.
Vsushnost, najdobro proagja onoj koj shto na vreme kje sfati deka zaradi stresot mu e zagrozen zhivotot.
Onie koi ne mozhat ili pak ne sakaat da go smenat rabotnoto mesto na krajot ja plakjaat cenata za toa, za zhal.
Pet dena rabotish, dva se odmarash
Svetskite struchnjaci predupreduvaat zaradi zgolemeniot broj na zaboleni od ovoj sindrom, rabotodavachite bi trebale da posvetat pogolemo vnimanie na uslovite na rabota.
Pomegju niv se:zatrpanost od rabotni obvrski, premalku vreme za odmaranje, predolgo rabotno vreme, slaba komunikkacija vo kompanijata, nedostatok na bliskost pomegju vrabotenite, vzaemna pomosh i poddrshka, nesigurnost na rabotnoto mesto, nemozhnost za napreduvanje na lichen, struchen ili na plan na kariera i chesti promeni na organizacija na rabotenjeto.
Struchnjacite predupreduvaat i deka e mnogu bitna rabotnata okolina, odnosno kancelariite vo koi zaposlenite ne se chuvstvuvaat prijatno.
Vo nekoi zemji na Evropa, svesni za posledicite na sindromot na gorenje, sistemot na rabota e taka isproektiran da struchnjacite izrachunale shto e chovekoviot raboten minimum a shto maksimum.
Taka da, se raboti pet dena vo nedelata a dva se odmara.A vo nekoi drzhavi e duri i kaznivo dokolku nekoj raboti preku vikendot.
izvor:topvita
|