Drzavi, za koi mozi znajme malku...

Drzavi, za koi mozi znajme malku...
Lidija	...ili pak nisto! Oficijalno krepi zemjinata topka 193 drzavi, mozite da vidite ovde: http://www.travelchampion.com/list-of-world-countries.htm Jas licno za mene mozam da recam deka nekoi drzavite na listata ne mi se poznati, ama sega resiv da go smenam to i da se zapoznam barem kolku tolku. I cim resiv to, resiv zaedno da go naprajme to za tie so se zainteresirani, razbira se :) Idejata so temata ne mi e da pisam referati, tuku taka nakratko. Sekoj e dobrodojden da si pobara informacija i da napisi nesto za nekoja zemja od listata pogore, samo ne za Amerika ili Brazil ili Rusija tuku zemji ko Belize, Tonga (iminjata za zal na angliski sega, nemam poim kako se vikat na nasi). Ok, pocnuvam...aj so red od krajot :) (WESTERN) SAMOA Na edno mesto pisese deka e republika, a na drugo nekoja mesavina so monarhija. Okolu 177 000 ziteli, mnozinstvoto hrstijani. Se naoga pomegu Havai i Nov Zeland potocno tuka: Se sostoi pd poveke ostrovi pred se od dva pogolemi ostrovi, Upolu i Savaii. Vulkansko podracje. Glaven grad Apia. Malku sliki, od Apia prvo: Vaka izlegat crkvite: A vaka kukute: Imalo i amerikanski Samoa: I za kraj...ubo ne :)
Lidija	Benin Se naoga tuka, se granici so Togo: Interesna istorija, 1400 bese denesen Benin kralstvo so se vikase Dahomey. Dahomey zafakase golemi delovi od zapadna Afrika i od tuka se prodavaa najmnogu robovi. Ova razmena so robovite traese okolu tri veka. Ova kralstvo poznato e/bese po svojata specificna kultura i tradicija, koja dosta se izrazuvase vo coevcki zrtvi za bogovite. Se smeta deka Vudu(vaka se vika na nasi!?) doaga od Benin i se prosiri preku robovite so se prodavaa na drugite kontineti. Od 1992 e Vudu edna od oficijalnite religii vo Benin. Vo 1872 stana Benin franska kolonija, nezavisnost, 1960. Do 1972 voen(militaren?) rezim, posle marksiticki-leninistcka vlada i duri vo 1991 se odrzaa privte slobodni izbori. Glaven grad Porto Novo, oficijalen jazik francuski, okolu sedum miljoni ziteli, 42 etnicki grupi! Od kolonijalnoto vreme: Uba katedrala vo PortoNovo: Neznam so e ova sigurno (bi trebalo da bidi kuka) interesno, razlicno: I za kraj uste edna kuka, vo sosema tret stil:
Lidija	Denes ke skoknam do Togo, vcera gi gledav kako igrat fudbal, vredni decinja, ama koga prvpat slusnav deka se na svetskoto, znaev deka Togo e negde vo Afrika ama kade, aber nemam. Epten precizno, tuka se naoga Togo: Se granici so Gana na zapad, Benin (uste edna za mene nepoznata drzava) na istok i Burkina Faso (i uste edna) na sever. Glaven grad Lome. Oficijalen jazik francuski, 5 681 519 ziteli. Malku istorija, 1884 kolonija na Germanija, posle prvata svetska vojna gi izgubi Germanija svoite kolonii i Togo se podeli pobegu Velika Britanija i Francija. 1960 nezavisnot, nezavisnost od Francija. 1967 stana generalot Gnassingbe Eyadema sef na drzavata i ostana se do negovata smrt 2005. Posle negovata smrt na vlast dojde negoviot sin Faure Gnassingbe. Od internacionalnite organizacii se smeta Togo za drzava koja gi prekrsuva coveckite prava i se smeta za politicki nestabilna drzava. Sida e eden dosta golem problem, 2001 6% od zitelite zarazeni. Poveketo pripagat na tradicionalni afrikanski religii, iako ima dosta hrstijani, a pomalki muslimani. Malku sliki: Na pazar: Pak crkva, neznam so se fativ jas za crkvite :) Planinsko selo: Kako izgledat kukute tradicionalno tamu: Malku kontrasrt, kuka od kolonijata, vo Lome: I Lome za kraj: p.s Izborot na informacii i sliki, e epten mal i sigurno do nekoj stepen subjetiven, za da znajme podlaboko so i kako e Samoa i Togo i drugite so ke dojdat na red, ama nekoj pocetok e, barem za mene :)
Lidija	Burkina Faso Aj uste komsijata na Togo i Benin i posle menvam kontinent, ama pak ke se vratam Afrika :) Tuka se naoga Burkina Faso: Se granici znaci so Togo, Benin, Bregot na Slonovata Koska, Mali, Niger & Gana, vaka otprilika: Burikna znaci ”Nasata zemja”, porano se vikase Gorna Volta. Savana i tri golemi reki: Crna Volata, Crvena Volta i Bela Volta. Do 1960 godina bese Burkina Faso franska kolonija, no duri vo 1990 se odrzaa prvite demokratski izbori. Glaven grad Ouagadougou, oficijalen jazik francuski, 13 skoro 14 miljoni ziteli. Interesni formi na dzamiite: I za kraj eden pogled na Ouagadougou:
Lidija	Bahrain Rekov deka menvam kontinent i si go drzam zborot i sega odam do Azija i Bahrain. Ovde se naoga: Ili ovde, malku od podaleku: Bahrain e najgolemiot ostrov od site 33 so se del od drzavata Bahrain. Inace e monarhija, glaven grad Manama i okolu 690 000 ziteli. Arapski i angliski oficijalni jazici. Pomegu 1521-1601 pripagase Bahrain na Portugalija. Posle del od Persija do 1783, 1861 na Anglija i vo 1971 nezavisnost. Ova epten luksuzno izgleda: Golmata dzamija vo Manama, so voedno e najgolemata izgradba vo Bahrain: Uste nekoja dzamii vo Manama, kakvi gradbi: Ostrovot Muharraq, ko crtano mi izgleda ova: Aj dosta e, malku "porelani" sliki ne mozev da najdam, luksuzno izgleda Bahrain i bogato, razlika od drzavite pogore.
dada Sani	Lide ne sakam da ti go upropastam topikov so ovoj post, samo sakam da go pofalam Go nemav videno do sega, mi promaknal Odlichen e
david69	Ej Lidija ako ne mozeme inaku bar ovaka ke dozname za nekoji zemji za koj osven imeto ne znaeme nisto.Mene mi e bas interesen topikov i sekoj denkoga mozam go proveruvam.Prodolzi taka i cekam nekoi ostrovi da ni otkries ili vo Karibiti ili Pacifikot(imase za samoa ama gi ima mnogu.. Geografija mi bese omilen predmet na skolo i uste si go cuvam atlasot.Imam encarta no nema sliki od kade gi vadis? Ako najdam malku poslobodno vreme ke ti se pridruzam za nekoi zemji.
Lidija	Ne be Sani kakovo upropastuvanje, ne zafrkavaj, UZIVAJ :) David obavezno koga sakas mozi da si se priklucis i duri mozi poke da se pisi za tie zemjite pogore, sega zasega taka nakratko. Jas isrekno da vi kazam ovie dosega so gi imam piseno, ni po iminjata ne gi znaev, za sramota :( ama sega ke go smenime to. Inace David, za sekoj den za zal nema da najdis novo, ama cim stignuvam ke ima po nesto novo. Slikite gi googlam :)))
david69	quote: Originally posted by Lidija Ne be Sani kakovo upropastuvanje, ne zafrkavaj, UZIVAJ :) David obavezno koga sakas mozi da si se priklucis i duri mozi poke da se pisi za tie zemjite pogore, sega zasega taka nakratko. Jas isrekno da vi kazam ovie dosega so gi imam piseno, ni po iminjata ne gi znaev, za sramota :( ama sega ke go smenime to. Inace David, za sekoj den za zal nema da najdis novo, ama cim stignuvam ke ima po nesto novo. Slikite gi googlam :))) Ej taman rabota ako ocekuvav sekoj den novo,pa ne treba nisto da rabotis 200 dena edno po drugo i da psiuvas za zemjive.Po edna nedelno najmalku onaka da zapoznaeme pa i da go naucime "gradivoto"taka vikase edna ucitelka so ja imav pa ke ne ispituvas neli i na kraj na najdobriot nagrada patuvanje u nekoja od ovie zemji A nikako da zakrpam malku povece vreme dodeka prosetam po forumov (kaj se zaraziv i jas ne znam forumi nikogas ne su znael za niv slucajno naletav na eden pa na drug pa na ovoj i tuka se zaboraviv) Imam predlog Lidija da se dogovorime predhodno za edna zemja pa ti nekoi informaci i jas i eden den vo nedelata da stavame nova zemja.Ako ima uste nekoj zainteresiran neka se prikluci i barame sponzori za patuvanjeto.
Lidija	Ops David ova poslednoto sega go vidov, dogovoreno prajme zadnicki edna drzava, baraj info na primer za...Lesotho, i jak ko ke mozam i ke iskombinrame nesto :) Tuku posle to so procitav vcera i zosto tvojata zelba moja zapoved (taka bese ova) :) i do Pacifkot ojdov vo tvoja cest odma :) Vanuatu Ovde se naoga, mnogu daleku od mene ama okolu 1750 km istocno od Avstralija, 500 km severno istocno od New Caledonia, zapadno od Fidzi i juzno od Solomonskite (neznam dali vaka se vikat na nasi) ostrovi: Se sostoi od cetiri pogolemi ostrovi i 80 pomali ostrovi, na nekolku od ovie ostrovi ima aktivni vulkani, Lopevi e eden od niv. Nekoi od vulkanite se pod voda! Eve edna slika od vulkan na ostrovot Ambae: Krater, negde tamu :) I na ostrovot Tanna: Najgolemiot ostrov e Espiritu Santo (3956 km2), a najmaliot Anatom (159 km2). Eve malku podetalna slika od ostrovite: Malku istorija, 1606 dojdoa prvite od Evropa, Portugalcite so bea na pat na istrazuvanje na novi mesta i posle posetata na Cook vo 1770 pocnaa evropjantite da se doselvat. Vo 1800 se naselija britanci i francuzi i vladeea nad site ostrovi, se do nezavisnosta vo 1980. Vanuatu e republika. Glaven grad e Port Vila na ostrovot Efate (900 km2). Oficijlani jazici, angliski, francuski i bislama. Od 1994 podelen e Vanuatu na 6 provincii: Nekoja slika: Port Vila I dosta e, David za nekoj den prodolzvame so Lesotho :)
Lidija	Vaka luge, jas i David so na um to na drum i mu ja ojdovme do Lesoto, super bese!!! :) Rabotata e vaka sega, jas epten mrza i ni bukva ne napisav, ama zato David procitajte i sami super raportira. Jas samo slikav i gi nacrtav crtanite sliki :))) Lesoto Lesoto ili porano se vikalo Basutolend e planinska zemja vo juzna Afrika edna od tri zemji vo svetot so Vatikan i San Marino so se granici od site strani samo so edna zemja. Povrsina 30.000 km/2 malku pogolema od MKD i naselenie 1.865000 ziteli voglavno crnci (basoto od grupata soto crnci) hristijani i mal procent evropejci i azijci. Glaven grad Maseru, sluzben jazik angliski i Sesoto. Naselenieto 30% zivee vo grad, a 70 vo selo. Ziveat glavno od zemjodelie i od pomos od emigrantite so rabotat nadvor od zemjata. Imaat 39% stapka na nevrabotenost..skoro kolku nas i mnogu mal ocekuvan zivoten vek a toe samo 37 godini i za mazi i za zeni Planinska zemja so ladni zima i topli leta ama so ladni noki. Najprvo na teritorijata zivel narodot SAN no podocna vo 16 vek se smestile soto narodot. Koga na pocetokot na XIX vek Saka Zulu ja pravel svojata imperija mnogu begalci begale i odele na denesnata teritorija na Lesoto kade bile zastiteni od liderot Moshoeshoe i zaedno ja formirale togasna Basutolend. Od 1830-1860 Afrikanerite (potomci na holandskite imigranti sakale da go stavat Lesoto pod svoja vlast. Vo 1868 Moshoeshoe pobaral pomos do Britancite(simni se murto da te javne k*rto so se vika ) i se formiral protectoratot Basutolend. Koga se formirala Juzno afriknskata unija 1910(denesna Juzna afrika)pak e vrsen pritisok da se priklucat kon niv. No anglicanite gi zemale pod "zastita" se do 1966 koga bila proglasena za nezavisna drzava. Kralstvo Lesoto, paricna edinica e 1 loti sostaven od 100 liseni. Rekata Makhaleng: Malealea, zapadno Lesoto: Ubajna :) Tradicionalen stil na gradbite vo Lesoto (Basotho Hat), lugeto nosat isto taka kapi vo ovaa forma. Ova vo Maseru, glavniot grad: I uste nekoja slika od Maseru: I tolku luge od naseto patuvanje :)))
david69	Pa narode moj denes mene mi doje red da pisam kako si pominavme na patuvanjeto so Lidija.Skoknavme vikendov do Kazahstan,veruvam ste cule za nego no za nas bese nesto novo .Se nadevam vam ke vi se dopadne. Kako i da e Kazahstan e republika vo centralna Azija makar da nejzin mal del e vo Evropa. Sto(100) pati pogolema od MKD. Izleguva na Kaspisko more. Se granici so Rusija, Kina, Kyrgizstan, Uzbekistan & Turkmensitan: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0c/Kazakhstan-CIA_WFB_Map.png Kazahstan e deveta po golemina vo svetot, ama samo na 57 mesto so naselenie. Naselenie okolu 17 milioni od koi 45% kazakstanci 40% rusi, ostanato ukrainci, germanci, uzbeci, ujguri, koreanci. Se na se ima okolu 100 razlicni nacionalnosti vo Kazahastan, pred se poradi deportiranje na luge od Rusija. Klima kontinentalna so ladni zimi i zeski leta. Pogolem del e pustini i polupustini so stepi i ponekoj planinski del. Samo 8% od zemjata se obrabotuva. Glaven grad Astana.Bogata so nafta ,gas ,rudi. Kazahstan e vtora posle Kina za najbrza rastenje na ekonomijata i to pred se poradi nafta i gas vo Kaspiskoto more, nesto sto porano pred se mu pripagse na Rusija. Kazazi pripagaat na turski pleminja. Sluzben jazik e kazaski no se koristi ruskiot isto kako sluzben, Po gradovite voglavno ziveat rusite, a kazazite vo selata. Kazazite se muslimani, a ostanatite narodi se pravoslavnii mal del protestanti i katolici. Turskite pleminja se nasluvaat vo 8 vek. Podocna podpagaat pod mongolskoto carstvo na Dzingis kan. Vo 17 vek navleguvaat rusi,kozacite koi imale odobrenie od Rusite da se naseluvaat i da ja stitat Rusija od mongolski i turski pleminja. Od 1921 del od SSSR se do 1991 koga stanuva nezavisna drzava. Vo vremeto na SSSR vo tajniot grad Leninsk denesen Bajkonur se pravea dosta vselenski istrazuvanja i Rusija i den denes ima golemo vlijanie na Kazahstan. Poranesniot glaven grad Almaty (vo 1998 se odluci da se prefrli od Almaty vo Astana sto se izgradi skoro od temeli): Eve go i Astana, noviot glaven grad: Dzamija vo Astana: Ova ubo :) Vrvot Marble, ahhhhh :)
david69	Pa Dragi prijateli,posle Kazahstan skoknavme so Lidija do edna stvarno nepoznata zemja za nas a veruvam i za poveketo od vas.Moze naskoro ke bankrotirame ili ke ne brka finansiska policija so zaglazvivme so patuvanjava ali dal Bog prijateli ke se skrieme nekade. Pa toa e kako ni kazaa "Rajot na Pacifikot",PALAU. Pa vo kratki crti nesto za nea :Palau e nezavisna drzava od 1994 godina.Sluzbeni jazici angliski i paloanski.Smestena 850 km.istocno od Filipini vo Mikronezija,blizu Ekvatorot. Arhipelag od 200 ostrovi(naseleni samo 9) so povrsina od 488 km/2.naselenie samo 20 000.Prvpat naselen pred okolu 3-4000 godini od narodi od jugoistocna Azija.Od evropjanite prvi ja otkrile spancite vo 1710 godina.Vo 1783 dosol engleski brod so zaboleni od evropski bolesti i domorodniot narod bez imunitet na ovie bolesti drasticno izumrele od 50 000 padnale na samo 5000.Vo 1899 Germancite gi kupile ostrovite od Spancite.Za vreme na I svetska vojna ostrovite gi zema Japonija.Gi modernizira i urbanizira.No i donesuva doselinici japonci i koreanci pa domorodnoto naselenie stanalo malcinstvo.Za vreme na II svetska vojna tuka se slucila edna od najkrvavite bitki.Posle vojnata gi zemaat pod svoe Amerika se do 1994 god.koga se odrzuva referendum za nezavisnost.Uste se vo slobodna zaednica so USA no kako nezavisna drzava.Finansiski se uste podpomagani od USA i Japonija no so prosecen GDP 6500 $ (nie imame 1800$) i USA ĺ îbvrzana da dava po 500 milioni godisno do 2010. Zivee voglavno od turizam i zemjodelie. Poznata e kako "number one"destinacija za gnjurenje i site sto go obozavaat ovoj sport. Prosecna godisna temperetura e 27,8 C i ne varira mnogu.Klima tropska i vlazana. Koga ke soberam uste nekoj milion kupuvam eden ostrov. Pa prijateli toa na brzina nekoi sliki ne ni ispadnaa
KLiN4E	Pa dobro vo pravo si so nekoj pomali zemji ne sepak se gleda od slikite kakov e zivoto vo tie mesta zboruvam pretezno vo afrikanskite zemji.....Mnogu se razlikuvaat megu sebe na primer da ja sporedime drzavata togo(vo turisticki pogled zboruvam) so PALAU!Nema zborovi poslednata e vistinski raj za togo na primer....
Lidija	Od ostrov na ostrov, od Afrika do Azija i sega za prvpat dojde redot i na Juzna Amerika i: Suriname ili Surinam ili Sranang Se naoga ovde: Suriname e najmalata nezavisna drzava (republika) vo Juzna Amerika. Pred nezavisnosta, 1975, holandska kolonija. Vo 1600 & 1700 se nosea vo Suriname robovi od Afrika, a pokasno i od Indija. Skoro polovinata od naselenieto poteknuva od niv. Koga Suriname stana nezavizsna 1975 se preselija okolu 300 000 ziteli vo Holandija. Taka da dosta ziteli od Suriname ziveat vo Holandija, zosto tie dobija moznost da odberat dali sakat da ostanat co Suriname ili da se preselat vo Holandija. Interesno!!! Ova ako go prevedam ke go rasipam, zato samo go kopiram vaka orginalno, epten interesno: “Though Dutch traders had established several colonies in the Guyanas region before around 1600, the Dutch did not gain full control of what is now Suriname until the Treaty of Breda, which marked the end of the Second Anglo-Dutch War. The Netherlands traded Manhattan, in the current state of New York, for Suriname.” Religii, hindu, protestanti, katolici, muslimani & lokalni religii. Jazici, holandski, angliski, surinameski (Sranang Tongo), sto e mesavina od pred se holandski, no i angliski, frnacuski i portugalski. Glaven grad Paramaribo. Povrsina 163 270 km2, ziteli 449 000. Naselenieto zivee pred se vo severnite delovi, kade sto e nisko zemjiste, a na jug e poveke sumsko podracje. Etnicki grupi kako so spomnav pogore, najmnogu Indici 37%, Creoles, Javanese, Maroons (africko poteklo) itn. Malku sliki od Paramaribo: Ostatoci od Holanganite: Eve i dzamija: Najgolemata drvena katedrala vo svetot, se naogala vo Paramaribo (Sveti Peter & Paul): Saramacca e eden od nekolkute distrikti vo Suriname, ova e rekata Saramacca i mestoto se vika Uitkijk: Edno od najglomite vestacki ezera vo svetot, Brokopondo: p.s Slikite malku mali nekoj se znam, ama alternativata e epten golemi i togas nema da mozat da se vidat, taka da zemajte lupa :)
david69	Ja znate veruvam site onaa"Avionce belokrilo..niz oblaci ti so letas ti se molam da ne zemis po zemjata da ne setas..Da pogledam zemja cela ej zemjta sto se"....i taka si peevme so Lidija koga trgnavme nazad od Palau.. Izvinete malku nekoordinacija so Lidija trebase prvo da go ostavime ovoj post.Na vrakanje od Palau preku Centralna Amerika do Surinam za koj napisa Lidija pogore naseto malo avionce zapra na Belize pa iskoristivme prilika koga sme veke tuka da vidime malku koj znae koga pak ke minime tuka. BELIZE Nekoi mozebi cule za nea a nekoi moze ja znaat kako Britanski Honduras. Smesten vo severoistocnit del na Centralna America.Se granici so Meksiko na sever,Guatemala I Karipskoto more.Povrsina od 22.965 km/2 (malku pomala od Makedonija) .Naselinie od samo 272.945 ziteli.Voglavno od crnecko ili mesano crnecko poteklo i nesto mal procent evropsko.Mnozinstvo se hristijani(pola katolici i ostanatite protestanti i katolici. Ima mal del hindu i Baha.Sluzben jazik angliski no se koristat i spanski I jazicite maja I carifuna(karipski) Nezavisna drzava od 1981.Glaven grad Belmopan.Pogolemi gradovi se belize city,San Ignacio,Oranga Walk,Corozal ..Clenka na Komonveltot.Pred da dojdat evropejcite bila teritorija na Maite. Od 1500 del od Spanskoto carstvo.Za Na bregovite se doseluvaat narod od Britanska Jamajka.Za vreme na anglisko-spanskite vojni vo 1700 god.spancite ne uspevaat da gi isteraat britancite.Vo 1836 po nezavisnosta na zemjite od Spanija ,stanuva Britanska kolonija .Od 1862 bila vo zaednica so Jamajka a od 1884 kako nezavisna krunska kolonija . Koga stanala nezavisna drzava od 1981 Guatemala(sosedna zemja Boze i ne sme imale samo nie ovakvi sosedi) ne ja priznala zasto od sekogas smetala deka toa e del od nejzina teritorija pa zatoa ostanale 1500 britanski vojnici da ja cuvaat.Vo 1994 se povlekle site britanski trupi i ostanale samo nekoii sovetnici. Klimata e voglavno sutropska i pod vlijanie na moreto.Prosecna godisna temperature e 26’C.Bogata so sumi okolu 60% od teritorijata se sumi.samo okolu 3% od obrabotlivata povrsina se kultivira no toa e dovolno zemjata da zivee od proizvodstvo na hrana i obleka. GDP po zitel e 3300$. Nekoi sliki cvekinja Lidija uziva naceka nasiot bungalov Lidija pak plaza More go isplasivme detencevo e ova ne karase edno ostrovce edno brodce i so nego fanavme edno "ripce" eve me i mene da ne recete kaj e ovoj kako brkam riba reka so mali vodopadi kako vikaa domakinite Lidija pak na vodopaditezajdisonceova "pajacevo ne isplasi malkiedna piramidaOstatoci od Maite uste nekoi piramidi Most vo Belize city E sega malku odmarame na Surinam i moze ke skokneme uste do nekoja zemja dodeka sme tuka a kade i kako sme si pominale ke procitate
david69	Patuvame,patuvame taka so Lidija I stignavme do Karibite do ostrovite Sent Vinsent I Grenadini Grupa vulkanski ostrovi od koj pogolemi se ovie dva.Povrsina od samo 389 sq/km. I naselenie od 117.194 ziteli.Mnozinstvoto se crnci,no ima I belci,istocno indijci I ostatoci od domorodcite karibjani.Glaven grad Kingstown(28.000).Mnozinstvoto se hristijani I mal procent hindu..Tropska klima so prosecna temperatura od 24 ‘C. Ostrovot bil otkrien I krsten od Kristofer Kolumbo vo 1498.Uspesno bil koloniziran od Britanskoto carstvo 1762.Vo 1795 doslo do bunt na domorodnoto karipsko naselenie no bil zagusen I mnozinstvoto domorodci bil preselen na ostrovot Roatan blizu Honduras.Otamu se raselile sekade taka da denes nivnite potomci ziveat voglavno vo Gvatemala,mal del na Sent Vinsent I del vo reservati na Domenica. S.Vinsent bil del od federacijata na Zapadno-indiski ostrovi od 1958 do1962.Potoa 1969 dobil vnatresna nezavisnost vo ramkite na Asocijacijata na Zapadno-Indiski ostrovi. Od 27.oktomvri1979 nezavisna drzava ,clenka na Komonveltot. Zivee voglavno od zamjodelie(banana,citrusi,kokos…) a ponovo vreme I od turizam. GDP e 3080 $.paricna edinica e istocno karipski dolar. Sluzben jazik e angliskiot a del od narodot se sluzi I so francuski.Grenadinite imale neuspesen obid da se izdvojat vo 1979.god. Na ostrovite se uste postoi aktiven vulkan koj posleden pat eruptiral 1979. http://www.svgtourism.com/images/photoalbums/St.vincent/Buyuk/b1.st.vincent.jpg" border="0" style='cursor:default' onClick='doimage(this,event)'> -zalez -eve me i mene samo Lidija me slikase mnogu od dalekueh!!! -eve ne zaedno …samo ne znam so ni stana dali od klimata li hranata ne si licime na sebe E tolku pa ke videme kaj ke skokneme dodeka sme na Karibite. Ajde mnogu pozdravi pa ako vi se dopaga naminete
david69	Mozebi se prasuvate zosto ne nema odamna so novi postovi no privremeno pauzirame so Lidija oti ona zamina na edna strana a jas na druga no vo najskoro vreme ochekuvajte novi postovi od nas.Do togas i Vie uzivajte kade i da ste pa pisite i Vie od nekade -;)))