| MAKEDONSKIOT JAZIK VO GRCIJA E REALNOST | |
| slasa | MAKEDONSKIOT JAZIK VO GRCIJA E REALNOST (Prezemeno od Utrinski vesnik, avtor Dimitar ^ulev) “^etirieset milioni lu|e vo Evropa, ili deset otsto od vkupnoto naselenie na kontinentot, govorat na jazik razli~en od oficijalniot vo nivnite nacionalni dr`avi i Grcija vo toj pogled ne e isklu~ok. Vo ovaa zemja postojat nekolku jazi~ni malcinstva i cel na na{ata organizacija e da go zapoznae gr~koto op{testvo so toj fakt. Grcija, sepak, ne e samo edna nacija, edna religija, edna ideja”, veli Atanasios Parisis, pretsedatel na Gr~kiot komitet na Evropskoto biro (EBLUL) za pomalku upotrebuvani jazici formiran vo po~etok na ovaa godina. Na 15 noemvri vo Solun }e se odr`i prvata kofnerencija na EBLUL vo Grcija i voop{to prva od takov tip {to se odr`uva vo ovaa zemja na koja }e se progovori za postoewe na malcinskite jazici vo Grcija. Parisis, koj insistira na makedonskiot prekar Na~o, e 46-godi{en biznismen od Nausa (Negu{), ~len na Makedonskiot dom na kulturata vo Lerin. Gospodine Parisis, ne e li malku ~udno {to dvaeset godini po osnovaweto na ovaa evroposka asocijacija duri godinava e otvorena sekcija i vo Grcija? - Se soglasuvam. Mislam deka toa ne e slu~ajno i pri~ina za toa se barem dve ne{ta. Imeno, EBLUL se obra}al do gr~kite vlasti vo Atina baraj}i podatoci za jazi~nite grupi ovde, no ottamu dobivale pogre{ni ili bi rekol necelosni informacii. Od druga strana, na{ite obidi da signalizirame do Brisel (kade {to se nao|a Centralnoto biro) deka vo Grcija postojat i lu|e koi govorat na makedonski, na turski, na vla{ki jazik, ostanuvaa bez odgovor, za{to vo Brisel se pla{ele deka takvite informacii mo`ebi doa|aat od nekakvi ekstremisti, nacionalisti so nedefinirani politi~ki celi. No, blagodarenie na li~niot anga`man na Georgos Hakrasas, doktor od Solun, prvata delegacija na EBLUL predvodena od pretsedatelot Bojan Brezigar (Slovenec od Italija), dojde vo Grcija, se sretna so pretstavnici na Vlasite, na Turcite i na Makedoncite i bea voodu{eveni. Vedna{ pobaraa formirawe komitet i vo januari godinava e formiran Gr~kiot komitet. EBLUL ne e mnogu poznata asocijacija na Balkanot. Koi se nejzinite celi i kone~no, koi se celite na Gr~kiot komitet? - Toa e nevladina organizacija formirana so odluka na Evropskiot parlament od kade {to doa|aat glavnite sredstva za finansirawe i nad koja vr{i kontrola Evropskata komisija. Celta na EBLUL e da im pomogne na jazi~nite grupi da opstojat vo razli~nite dr`avi. Onie jazici koi, poradi razli~ni istoriski okolnosti, stanale vtor ili tret jazik vo formiranite nacionalni dr`avi, a mnozinskata populacija vo mnogu sredini na znae ili ne saka da znae za niv. Toa e del od kulturnoto nasledstvo na Evropa i EBLUL nastapuva tokmu od taa pozicija. Toa se celite i na na{iot Komitet: da poka`eme deka vo Grcija ne postoi samo edna nacija, tuku deka ovaa zemja e multikulturna, ima {arenilo vo pogled na jazicite koi se govorat pokraj oficijalniot, no deka toa ne e nikakva opasnost. Kako mislite da go postignete toa otvorawe kon ne mnogu omilenata tema na gr~koto op{testvo i vlasti? - So koristewe na iskustvoto od drugite zemji. A, toa veli deka ne treba da se o~ekuvaat brzi re{enija, {to ne zna~i deka ne treba vedna{ da se postavi baraweto za vklu~uvawe na malcinskite jazici vo gr~kiot obrazoven sistem. Samo kako primer, vo Grcija 150 iljadi lu|e go koristat turskiot jazik, a okolu 200.000 vla{kiot. [to se odnesuva do makedonskiot, te{ko e da se proceni kolku lu|e go govorat, no brojkata e sigurno pogolema. Vo zavisnost od toa kolku uspeala asimilacijata, mo`e da ka`eme deka toj pove}e se govori vo Lerinsko, Kostursko, Vodensko, a pomalku na jug, kade {to asimilacijata bila pouspe{na. Vo gr~kata javnost makedonskiot jazik ne retko se spomenuval vo kontekst na nekakov “ov~arski dijalekt”? - Znaete, vo Grcija postoi izvesna konspiracija koga se postavuva ovaa tema. Od pret{kolska vozrast go slu{ame toa za na{iot jazik. Se vr{e{e izvesen pritisok na decata i roditelite deka koristeweto na nivniot jazik, pokraj gr~kiot, }e bide {tetno za nivniot razvoj. Porano ima{e i pokonkretni merki za zabrana, sega toa e svedeno na izvesen psiholo{ki pritisok. No, zo{to bi bilo {tetno znaeweto na drug jazik. So gospodinot Brezigar razgovaram za nekakva kombinacija od makedonsko-srpsko-slovene~ki, poradi toa {to jazikot mi e poznat. Sega, so vleguvaweto na u{te nekolku isto~noevropski zemji vo EU, jazicite koi imaat slovenski koren }e bidat poprisutni. Na Konferencijata vo Solun }e gi povtorite i konkretnite barawa? - Barawata se znaat i vo del od gr~kiot pe~at ima{e pozitivni tekstovi po povod formiraweto na Komitetot, iako ima{e i nekoi kritiki. ]e napravime sporedba so sostojbata na jazi~nite malcinstva vo drugi zemji. Na primer, o~ekuvame da go slu{neme italijanskoto iskustvo. Na jugot na Italija ima gr~ko jazi~no malcinstvo i toj jazik, kako i albanskiot, ve}e e vlezen vo italijanskiot obrazoven sistem. |
| slasa | NAJGOLEMOTO SVETSKO CUDO OD ISTORIATA, SVETOT DA GO ZNAE OVDE E ODKRIENA TAJNATA NA MODERNIOT SVET PRISUSTVOTO NA MODERNIOT NACIONALIZAM OD ZAPAD SE JAVI ZA DA POBEGNAT OD UNIVERZALNATA OBVRSKA: RISJANSKATA UREDBA NA DOLGOVEKOVNATA PRAVOSLAVNA VERA, DENES PREKRSTENA KRISTIANSKA-ORTODOKS. NATPREVARUVAWETO NA OMRAZATA POME\U QUBOMIRNIOT KRISTIANSKI NAROD ZAPO^NUVA OD SREDINATA NA 19 VEK, VO MAKEDONIJA I DEN DENES BESNEE POTKREPENA OD MODERNITE EVROPSKI POLITI^KI PROPAGANDI, I TAKA PO^NA DA SE UVILI^UVA SO MODERNITE POLITI^KI POPOVI VO IMETO NA KRISTIANSKATA VERA. ZOOTO ?? GRCI, ALBANCI, BUGARI, TURCI ZOSTO NE MAKEDONCI !! DESETTE BLAGOSLOVENI NAREDBI OD BIBLIATA Vredni istra`uvawa od golemite istori~ari na moderniot svet vklu~uvaa}i gi Arnold J. TOYNBE, Grigore NANDRIS, Douglas DAKIN, Kenneth YOUNG .......... 1. Makedonija e srceto i du{ata na Balkanskiot poluostrov vo Evropa, i se dodeka Makedonija ne po~ne da di{e slobodno celiot Balkanski poluostrov ke bide bolen i krvav, spasuvaweto na Balkanskiot poluostrov ke se dobie samo so slobodna i nezavisna Makedonija so svoeto pismo i vera. 2. Korenot na moderniot svet e: Francuskata revolucia i Napoleonskite vojni, a temelot go stavia od koga gi prisvoia na{ite knigi od kristianskite biblioteki, toa golemo literaturno bogatstvo od Sveta Gora vo Makedonija so me|useben dogovor od strana na Anglia i Kristianstvoto za tie besceneti knigi, za samo eden vremenski period se dodeka ne zavr{i vojnata vo regionot vo sredinata na 19vek. 3. Vo 19vek se povampiri angliskiot i francuskiot imperializam i taka tie stanaa na~alnici na vojnoto natprevaruvawe na noviot sistem na slobodata, vo toa vreme Anglia vleze vo sojuzni{tvo so Sultanot na Otomanskata Imperia od Azia i mu podaria: najbogatoto mesto vo Svetot isto~niot del od Makedonija duri do Crnoto More i Makedonskite Dardaneli, taka re~e ~ermenot na Berlinskiot kongres Bizmark vo 1878 godina, za smetka na seto ova Anglia go dobi turskiot ostrov Kipar pod kontrola vo Sredozemnoto More. 4. Zapadna Evropa za prv pat vo 1850 godina nazna~i Ekumenski Patriarh vo Konstantinopole (dene{en Istambul) za oficialno sve{teno lice na balkanskite prostorii, toga{ Aziatskiot Sultan so pomo{ na Zapad vo koj predni~e{e Anglia mu dadoa golema politi~ka sila na ovaj Carigradski Patriarh za da ja ima kontrolata nad kristianskiot svet vo Balkanot, vakva kontrola za Kristianskiot narod na Balkanskiot poluostrov od Carigrad vo minatoto nikoga{ nemalo. Bez politi~kata propaganda od Zapad so novite sve{tenoslu`iteli od Patriarskata Crkva od Carigrad Grcia kako dr`ava ne mo`e da opstoi, temelot na Helenizmot e Sultanot Abdul Hamid, Grcia go priznava toa i zatoa ostana zavedena vo istoriskite knigi, zatoa Gr~kata istoria i kultura se nepoznata pojava. 5. Vistinata e taa, Grcia kako nacia ne postoe{e pred 1912 godina i od temelot vo 1830 godina, nikoga{ vo negovite granici ne egzistira nikakvi grci vo minatoto taka zapi{al angliskiot pisatel Kened Joung, nitu so A^AIA vo vremeto na Rimskata Imperia, nitu so klasi~niot period, nitu so imperiata na Aleksandar Makedonski, nitu so golemata Kristianska ERA {to vladee{e skoro 2000 godini a prestolninata mu be{e vo Makedonija. 6. Gr~kata nacia i sostojba e li~na intervencia od Zapad Fatalnata idea e moderen politi~ki nacionalizam od Zapad, taka otpo~na napadot protiv osnovnata tradicia i uredba na Kristianskiot narod. Novata Grcia e sigurno nova zatoa {to nikoga{ nacia pod imeto Grcia ne posto{e vo minatoto, na ova moderno i literaturno ~uvstvo Grcia e zapadno proizvodstvo. 7. Najstarite Kristianski pi{ani dokumenti se: kristianskata pravina, ~etirite prvi knigi od evangelieto, posvetenata Biblia so originalniot pe~at, site tie se pe~ateni na Makedonski literaturen jazik vo golemata pro~uena makedonska prestolnina Solun, vo toa vreme so vekovi Sveta Gora be{e pro~uena za kristianskata kultura, za celiot miroqubiv Kristianski narod vo svetot, so vekovi `elbata na sekoj ~esen Kristianski ~ovek be{e da ja poseti Sveta Gora vo Makedonija. 8. Makedonija ima mnogu vekovna i kulturna istoria vo Evropa, nejzinata istoria zapo~nuva u{te so samiot po~etok na ~ove~anstvoto vo Evropa, Makedonskoto Kirili~no Pismo e direkten stolb za site azbuki vo Evropa, Balkanskite narodi vo Evropa treba da razmisluvaat poinaku za negovoto sovremeno politi~ko ime: Tursko, Gr~ko, ili Bugarsko poteklo, treba da mislat poinaku za istoriskata vistina zatoa {to site tie se Makedonci. 9. Ovde obelodenivme neprocenlivi i mnogu skapi dokumenti na poznati svetski istori~ari koj zboruvaat za vistinata na Makedonskiot narod, sekoj da mo`e da dojde do vistinata na Makedonskata Istoria, tuka se obelodeneti mnogu lagi i propaganda {to gi fabrikuvaat vo prestolninite na sovremenite politi~ko sozdadeni dr`avi vo Balkanskiot poluostrov, a takvite propaganda lesno gi prifa}aat na Zapad. Vo poslednite tri decenii site gr~ki vladi so zakon javno i so sila probuvaa da go pogr~at makedonskoto naselenie, no vo takvite nasilni~ki idei tie ne uspeaa, gr~koto pismo e doneseno od nadvor, od Evropskite prostorii, gr~kiot jazik vo Evropa e tu|, i tie {to se ka`uvaat Grci ne se za veruvawe, mestoto e makedonsko prirodno a ne gr~ko. \ 10. Vo imeto na ~ove~kata civilizacia se obra}ame do vas golemite politi~ki sili {to ste svedoci od po~etokot na nestabilizaciata vo Balkanot na Evropa da razgledate i razmislite za makedonskiot narod so golemo vnimanie, zatoa {to nitu eden narod ne pridonese tolku mnogu za kultura, vera, istoria, obi~ai, literatura i mnogu drugo a seto toa vo imeto na ~ove~kata civilaziacia, ova e va{iot bor~ kon dene{nata Makedonska Nacia, ako navistina vie zboruvate za Mir poka`ete ovde, samo taka ke bidete svedoci za traen Mir i ~ovekovi prava, i ke oslobodite od politi~ko ropstvo eden narod koj pridonesol najpoveke za Evropa. V.B. Za poveke informacii: www.macedonian-revelation.cjb.net |
| slasa | SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES MAKEDONIJA IZLO@ENA NA ZRA^EWE I TOKSI^NOST OD OSIROMA[EN URANIUM OD KOSOVO! 21 noemvri 2002 godina, Skopje, Makedonija - Makedonija e izlo`ena na golema zakana po zdravjeto i `ivotot na lu|eto i `ivotinskiot i rastitelniot svet, poradi zra~ewe i toksi~nost od prisustvoto na osiroma{en uranium vo `ivotnata sredina, navlezen vo eko-sistemot i lanecot na ishranata preku rekata Lepenec koja se vleva vo rekata Vardar, kako rezultat od NATO bombardiraweto na Srbija i Kosovo vo 1999-ta godina, koga od drugata strana na granicata na Makedonija, sprotivno na me|unarodnoto pravo, bea isfrleni okolu 30.000 bombi so osiroma{en uranium. Svetskiot Makedonski Kongres od Vladata na Republika Makedonija i Programata na Obedinetite Nacii za za{tita na `ivotnata sredina bara da sprovedat pove}ekratna i nezavisna ekspertiza i istraga i da gi soop{tat realnite sostojbi so prisustvoto na osiroma{eniot uranium vo `ivotnata sredina i za{titnite merki, imaj}i go predvid zgolemeniot broj na zaboleni i umreni od rak, leukemija i tireotoksikoza. Svetskiot Makedonski Kongres ja upatuva Vladata na Republika Makedonija da pobara sredstva za za{tita na `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od programite na Obedinetite Nacii, Evropskata Unija i NATO alijansata i da zadol`i pravna pomo{ za semejstvata na zabolenite i umrenite od rak, leukemija i tireotoksikoza za o{teta od vladite na zemjite ~lenki na NATO alijansata poradi naru{eno zdravje i smrt. Svetskiot Makedonski Kongres, isto taka, od Vladata na Republika Makedonija bara pove}ekratna i nezavisna ekspertiza i istraga i okolu sodr`inata i kontaminiranosta na ogromniot broj skladirani kontejneri na NATO na voenata baza Krivolak i site transferi na kontejneri i vozila so voena oprema na i preku teritorijata na Republika Makedonija, a nau~nite ustanovi i poedinci gi povikuva da gi soop{tat dosega{nite naodi i rezultati od izvr{enite ispituvawa. Teritorijata na Makedonija ne smee da se pretvori vo skladi{te na civilen i voen nuklearen otpad za {to Vladata e dol`na da ja informira javnosta! - se veli vo dene{noto soop{tenie na Svetskiot Makedonski Kongres. |