| slasa |
POPISOT - INSPIRACIJA ZA VOJNA!
Pi{uva Todor PETROV
I pokraj toa {to vo Makedonija ne postoeja i se u{te ne postojat politi~ki i bezbednosni uslovi za realen i verodostoen popis na naselenieto, vo noemvri 2002, vo soglasnost so rokovite utvrdeni so zakon, toj sepak se odr`a. Makedonija vleze vo virtuelniot lavirint bez sluh na nadle`nite za negovo bezuslovno odlo`uvawe! Izbornite rezultati od poslednite parlamentarni izbori vo op{tinite i selata kade mnozinstvoto se Albanci, poka`aa seriozno predupreduvawe za seu{te silno formacisko deluvawe na navodno rasformiranata paravoena formacija ONA, transformirana vo DUI, {to ovozmo`uva popisen falsifikat so posledici po suverenitetot i teritorijalniot integritet na zemjata!
No, so odr`aniot popis, dr`avata Makedonija, makedonskiot narod i gra|anite se izlo`ija na opasna igra so brojki, so cel albanskata zaednica fiktivno da proektira 30 do 40 procentno u~estvo vo vkupnoto naselenie. Tuka sekako ne se daleku i evropskite ambicii od mo`nosta razlikata od realnoto procentualno u~estvo na albanskata zaednica vo Makedonija vo vkupnoto naselenie da se dopolni do fiktivnata proekcija so readmisijata na Albancite od porane{na SFRJ vo Evropa, nazad vo Makedonija. Kolku od vnimanie, zatoa {to i Evropa si go vide airot od niv.
Namesto odlo`uvawe za dve do tri godini, Makedonija vleta vo popisnoto mortale i pokraj toa {to: ne se vrateni nasilno proteranite Makedonci i drugoto represirano civilno naselenie od kriznite regioni vo svoite domovi i ne se sanirani nivnite razru{eni domovi i svetili{ta; ne e re{ena sudbinata na kidnapiranite lica; ne e sobrano oru`jeto od civilnoto naselenie posebno vo kriznite regioni; ne se vrateni kosovskite begalci od Makedonija nazad vo Kosovo; ne e obele`ana i obezbedena makedonsko-jugoslovenskata granica vo delot na Kosovo; ne se obezbedi li~no i ednokratno, a ne kolektivno popi{uvawe so fiktivni dokumenti na otsutni i umreni lica; i ne se obezbedi popi{uvaweto na Albancite da se izvr{i zadol`itelno i so popi{uva~ Makedonec po poteklo i me|unarodni nabquduva~i. Se razbira, i ednite i drugite toa go premol~uvaat, zatoa {to dol`at glasovi od Albancite vo svoite pretsedatelski investicii, koi sekoga{, so koncesii, im se sigurno falsifikuvani. Sramota!
15% maksimum!
I pokraj toa {to, brojot na Albancite vo Makedonija od pred 6 april 1941 do denes, nezavisno od natalitetot, ne iznesuva pove}e od 15 procenti od vkupnoto naselenie, a razlikata do poslednite aproksimativni popisni rezultati od 1994 pretstavuva {pekulacija so brojki i div mehani~ki priliv od Kosovo i Albanija za poslednite {eeset godini, Makedonija, ili poto~no makedonskite politi~ki eliti, ne smognaa sili da ja sogledat vistinskata opasnost po integritetot i suverenitetot na dr`avata dokolku edna{ zasekoga{ ne se ras~istat {pekulaciite so brojot na pripadnicite na albanskata zaednica vo Makedonija. Ne zaradi pravata koi gi imaat, po najvisoki standardi vo svetski ramki, tuku zaradi dezintegraciite koi preku niv drug gi stimulira zaradi implementacija na opredeleni globalni interesi na ovie prostori.
Sepak, i pokraj dobrata volja na Dr`avniot zavod za statistika, ne e sproveden realen i verodostoen popis na naselenieto, a negovite rezultati mo`at da vlijaat vrz teritorijalniot integritet i suverenitet na zemjata. Posebno zaradi faktot {to Albancite ve}e najavija deka dokolku nivniot broj ne iznesuva najmalku 700.000, popisnite rezultati nema da gi priznaat, a liderot na ONA potvrdi deka ne e dilema dali se 19% ili 20% tuku dali se 30% od vkupnoto naselenie vo Makedonija.
Zna~i, nezavisno od dobrata volja na dr`avata od edna strana i igrite so brojki na DUI, DPA i PDP i nivnite mentori od druga strana, postojat seriozni pokazateli deka e izvr{en popisen falsifikat vo kriznite regioni kaj del od naselenieto na etni~ka osnova, bidej}i ne e vr{eno li~no popi{uvawe, tuku i delegirano, preku drug, so dokumenti za identifikacija, koi i da se vo original, mo`e da se odnesuvaat za lica koi se otsutni od dr`avata pove}e od edna godina ili voop{to da ne se prijaveni kako umreni, {to e posebno karakteristi~no kaj albanskata zaednica - `ivite da gi evidentiraat pove}epati, a umrenite da ne gi prijavuvaat, po pravilo, nikoga{! I bez toa, Albancite ne prifatija nitu eden Makedonec popi{uva~. Izborite bea sprovedeni bez nikakva kontrola, kako {to i popisot go sprovedoa bez Makedonci i stranski nabquduva~i. Taa teritorija i denes ja vladee samo ONA. Drugoto, barem zasega, s# e parada, bidej}i Albancite vrz Makedoncite izvr{ija genocid! Taa lekcija - kako eden narod, vo mnozinstvo vo sopstvenata dr`ava, stanuva `rtva na genocid od edno malcinstvo, blagodarenie na pretsedatelot na dr`avata - }e bide presedan vo svetskata istorija!
Posebno razo~aruvawe od popisnata metodologija predizvika zakonskata regulativa da ne se popi{at Makedoncite koi nadvor od teritorijata na Republikata `iveat pove}e od edna godina. A, fakt e deka ne postoi nitu edna evidencija vo dr`avata {to poka`uva koj kolku vreme e prisuten vo dr`avata ili otsuten nadvor od nea, kako {to ne postoi kakva i da e zakonska obvrska makedonskite dr`avjani vo stranstvo da go odjavuvaat svoeto `iveali{te vo Makedonija ili da go prijavuvaat svojot prestoj vo stranstvo. Za `al, dodeka kaj Makedoncite vo stranstvo, zaradi neorganiziranost na dr`avnata administracija i neinformiranost, se postignati katastrofalni popisni rezultati, bidej}i ne se popi{ani nitu 1% od niv, (na primer, od 120.000 Makedonci vo SR Germanija popi{ani se samo 500), Albancite gi popi{uvaa site otsutni od Republikata so originalni ili kopirani li~ni dokumenti, nezavisno od vremeto na prestoj vo stranstvo. Zatoa i bea onie gu`vi pred op{tinskite popisni komisii so redici od Albanci, vo prodol`eniot rok od oficijalno organiziraniot popis, za da se popi{at site onie koi ne se tuka, a ispratile po faks li~ni dokumenti, ili gi nema vo Makedonija, bez ogled na vremeto na otsustvoto, a toa nivnite rodnini, istr~aa da gi popi{at po formulata: eden gleda{ - deset popi{uva{.
A, kaj popisot, posebno vo severo-zapadniot del na Makedonija, zabele`ani se slednite falsifikati: (1) popi{uvaweto e vr{eno so moliv so cel promena na odgovorite, otposle (2) Albancite popi{uva~i popisniot materijal ne go predadoa vo zakonski propi{aniot termin, zaradi “mestewe” na popisnite rezultati otposle, (3) zabele`ano e popi{uvawe na Albanci koi se dojdeni vo Makedonija pred i za vreme na popisot od Kosovo i Albanija, (4) popi{uvani se otsutni i umreni lica, (5) popi{uvani se begalcite od Kosovo vo Makedonija ostanati od vremeto na begalskata kriza od 1999, (6) popi{uvani se fiktivni brakovi me|u Albanci od Makedonija so Albanci od Kosovo i Albanija, (7) popisot vo naselenite mesta vo koi Albancite se mnozinstvo ili vo zna~itelen broj e vr{eno bez prisustvo na Makedonci popi{uva~i, naj~esto Albancite ne prifa}aa popis pred Makedonci i ne gi primaa vo ku}ite i naselenite mesta, i (8) vo kriznite regioni, koi seu{te ne se pod kontrola na Vooru`enite sili na Makedonija, popisot go vr{ea samo Albanci, poto~no, ~lenovi na porane{nata teroristi~ka organizacija ONA.
Ostra reakcija zaslu`uva i manipuliraweto i masovnoto popi{uvawe, duri i so zakani, na Makedoncite so islamska religija na celata teritorija na Republikata kako Turci ili Albanci, so falsifikuvawe na popisnicite na turski ili albanski jazik vo privatni ku}i, otposle. Makedoncite so islamska religija ne se popi{uvani samo kako Turci, tuku i so turski maj~in jazik iako ne znaat nitu eden zbor turski. Neprifatliva e indiferentnosta na makedonskite politi~ki partii koi ovozmo`ija Makedoncite so islamska religija (iako po veroispoved se muslimani, no ne se Turci, ili Albanci, tuku samo Makedonci kako neraskinliv i neotu|iv del od makedonskiot narod) da stanat instrument za dnevno-politi~ki celi na ONA i na politi~kite partii na Turcite.
Makedonija e dr`ava so a`urni mati~ni knigi na rodeni i umreni i vo sekoe vreme to~no se znae kolkav e brojot na vkupnoto naselenie {to ne mo`e da se menuva za vreme na popis, osven poradi epidemii i genocid, {to kaj Albancite ne e slu~aj. Naprotiv, vo vojnata od 2001, tokmu ONA, vo kriznite regioni, izvr{i genocid vrz 150.000 Makedonci i drugo represirano civilno naselenie. Popisot mo`e da go poka`e samo brojot na prisutnite vo zemjata od evidentiranite vo mati~nite knigi, a ne pove}e od ve}e registriranite rodeni i umreni lica.
Nesomneno deka organiziraniot popisen falsifikat od strana na ONA e so namera preku fiktivno proektirawe na zna~itelno u~estvo na Albancite vo vkupnoto naselenie, pri implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor da se iznudi redefinirawe na granicite na op{tinite i vrabotuvawa vo javnata administracija, ako ne pove}e, barem do 23%.
Igri so brojki
Poradi seto ova, popisot na naselenieto vo 2002 e nerealen i neverodostoen, nezavisno od ocenkite na Dr`avniot zavod za statistika i me|unarodnite nabquduva~i, osven ako se ostvarat neoficijalnite prvi~ni popisni rezultati kako to~ni, deka pripadnicite na albanskata zaednica vo Makedonija se pomalku od 15% duri i se 14% od vkupnoto naselenie. Dr`avniot zavod za statistika i Dr`avnata popisna komisija mora da se otka`at od eventualno falsifikuvawe na popisnite rezultati so cel prika`uvawe na pogolem broj Albanci otkolku {to se.
Vpro~em i navodnoto truewe na u~enicite Albanci vo Kumanovsko e presmetana politi~ka manipulacija so javnosta i me|unarodnata zaednica - so ve}e videna zloupotreba na decata za politi~ki celi da se svrti vnimanieto od popisniot debakal na promotorite na kontinuiranite igri so brojki i Albancite da se pretstavat kako `rtvi na dr`avniot teror. Ako be{e taka, nema{e da ima postojan priliv na Albanci od Kosovo i Albanija, tuku naprotiv nivniot broj permanentno }e se namaluva{e.
Vo 1981, zaradi tie igri so brojki, Sojuzniot Zavod za statistika na porane{na SFRJ, popisnite rezultati na Kosovo i vo severo-zapadniot del na Makedonija gi poni{ti, bidej}i isto naselenie e popi{uvano dvapati - edna{ Albancite od Makedonija vo Kosovo, a u{te edna{ Albancite od Kosovo vo Makedonija, so masovna fluktuacija na naselenieto.
Takvite igri so brojot na Albancite prodol`ija i so raspa|aweto na porane{na SFRJ. Vo Makedonija Albancite go bojkotiraa popisot vo 1991, so cel da ne se utvrdi nivniot to~en broj, i postojano da se {pekulira so fiktivni brojki, s# dodeka ne se prifati nivnoto barawe site zateknati Albanci od Kosovo vo Makedonija da dobijat i makedonsko dr`avjanstvo. Toa vlasta go ovozmo`i, no zatoa posledicite denes gi ~uvstvuvame site.
Izigruvawe na zakonite
So ~lenot 9 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, samo dr`avjanite na drugite republiki vo SFRJ koi najdocna zaklu~no so denot na vleguvaweto vo sila na Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, 17 noemvri 1991, imale prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija, a nemale dr`avjanstvo na Republika Makedonija, mo`ele da steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija vo soglasnost so Zakonot za dr`avjanstvo. Vo ~lenot 26 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija, pak, “dr`avjanite na drugite republiki vo porane{nata SFRJ i dr`avjanite na porane{na SFRJ koi imaat prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija, mo`at da steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija ako vo rok od edna godina po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon podnesat barawe, dokolku imaat postojan izvor na sredstva, se polnoletni i do podnesuvaweto na baraweto zakonski prestojuvale na teritorijata na Republika Makedonija najmalku 15 godini.”
Imaj}i predvid deka Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija objaven vo “Slu`ben vesnik na RM” na 3 noemvri 1992 e vlezen vo sila na 11 noemvri 1992, barawe za dr`avjanstvo na Republika Makedonija, vo soglasnost so ~lenot 9 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot, mo`ele da podnesat samo onie dr`avjani na drugite republiki vo porane{nata SFRJ i dr`avjanite na porane{na SFRJ, vklu~uvaj}i gi i Albancite od srpskata provincija Kosovo, koi imale legalno prijaveno `iveali{te vo Republika Makedonija ne podocna od 17 noemvri 1991. Od onie koi podnele barawe, so dr`avjanstvo na Republika Makedonija mo`ele da se steknat samo onie dr`avjani na drugite republiki na porane{na SFRJ i dr`avjanite na porane{na SFRJ koi podnele barawe vo periodot od 11 noemvri 1992 najdocna zaklu~no so 11 noemvri 1993 i pritoa da bile polnoletni, da imale postojan izvor na sredstva i do podnesuvaweto na baraweto zakonski da prestojuvale na teritorijata na Republika Makedonija najmalku 15 godini ili zakonski da imale prestoj vo periodot do 11 noemvri 1977, odnosno do 11 noemvri 1978. I tokmu tuka se manipulaciite i pra{aweto za revizijata na spornite 100.000 Albanci od Kosovo od koi se regrutiraa “borcite” na OVK i ONA vo vojnata vo 2001!
Bidej}i DFJ be{e konstituirana kako federacija na {est dr`avi, taka i za gra|anite na DFJ be{e utvrdeno i jugoslovensko i republi~ko dr`avjanstvo. Za `al, vo porane{na SFRJ ({to be{e i genezata na nejzinoto nasilno raspa|awe), site republiki imaa republi~ki dr`avjanstva, osven Srbija, za ~ii hegemonisti~ki krugovi va`e{e maksimata “Cela Jugoslavija - Golema Srbija” i “site Srbi vo edna dr`ava - Jugoslavija”. Dr`avjanite na Jugoslavija, po pravilo, bea istovremeno i dr`avjani na samo edna republika, odnosno dr`avjanite na koja i da e republika, istovremeno bea i dr`avjani na Jugoslavija.
1941 - 1977 - 1991
Dr`avjanin na porane{na SFRJ i na NRM mo`el da stane sekoe lice koe na 6 april 1941 godina imal `iveali{te vo nekoe mesto na teritorijata na NRM, do 30 juni 1948 godina da dal izjava pred izvr{en odbor na okoliski, odnosno gradski naroden odbor na ~ie podra~je se nao|a negovoto `iveali{te, deka saka da bide dr`avjanin na NRM, i ako na 28 avgust 1945 godina imal `iveali{te na teritorijata na FNRJ, no pred 6 april 1941 godina da imal `iveali{te vo nekoe mesto na teritorijata na NRM. Spored ovaa odredba brojot na Albancite denes vo Makedonija, so s# natalitet bez mortalitet, ne mo`e da bide pogolem od 10-11% od vkupnata populacija. Razlikata vo apsolutni brojki od sostojbata na 6 april 1941 godina zaklu~no so den dene{en e mehani~ki priliv na nezakonski doseleni od Kosovo i Albanija. I zatoa re~isi 50-60% od Albancite vo Makedonija denes se so poteklo, pred s#, od Kosovo i od Albanija. Ne slu~ajno Albancite od kriznite regioni pobegnaa vo Kosovo. Prakti~no si otidoa doma, od tamu od kade {to i do{le vo Makedonija. Taka, najgolemiot broj od Albancite vo selata vo Lipkovo se re~isi Kosovari, kako i vo tetovsko. Ne e za zanemaruvawe da se spomene i faktot deka zaradi nea`urnosta i nekompjuteriziranosta vo mati~nite evidencii do 1992 godina, dodeka ne se vovedoa mati~nite broevi na roditelite vo mati~nite knigi na rodenite, se slu~uva{e, tetov~anka pred pora|awe da se porodi vo bolnica vo Gostivar, da zeme ottamu izvod od mati~na kniga na rodenite, da se vrati doma vo Tetovo da povika babica od tetovskata bolnica i povtorno da go prijavi novoroden~eto, no sega so u{te eden izvod od mati~na kniga na rodeni i vo Tetovo i obratno. I taka, eden ~ovek ima{e dva izvoda od mati~ni knigi na rodenite, a dr`avata go broe{e dvapati. Na ista {pekulativna osnova be{e pora|aweto na kosovarkite vo Makedonija so mati~na evidencija na novoroden~iwata i vo Kosovo i vo Makedonija. A, taa igra so brojkite sekoga{ doveduva do situacija na nervoza i agresija, vo vreme na popis, od strav da ne se otkrie falsifikatot so koj se baraat prava i osvojuvaat teritorii.
Se razbira, jugoslovenskite dr`avjani po site zakoni bea dol`ni dokolku se iseluvaat od edna vo druga republika da pobaraat otpust od republi~koto dr`avjanstvo na Republikata od koja se iseluvaat, i da pobaraat priem vo republi~koto dr`avjanstvo na Republikata kade {to se naseluvaat. Ovaa obvrska, za `al, ne ja vr{ea golem del od Albancite doseleni mehani~ki i nelegalno (na divo) od srpskata provincija Kosovo vo dr`avata Makedonija, doseluvaj}i se vo makedonski sela od kade {to se iselile Makedoncite. Imeno, ne se prijavuvaa za dano~ni obvrznici, ne pla}aa javni dava~ki, se popi{uvaa i vo Srbija (na Kosovo) i vo Makedonija prika`uvaj}i se dvapati pove}e otkolku {to navistina se. Tie igri na Albancite prodol`ija s# do denes i so popisot vo Makedonija 1991 {to go bojkotiraa i so povtoreniot popis vo Makedonija 1994 i so popisot vo Jugoslavija 1981 i so povtoreniot popis na Kosovo 2001. Popisot na Kosovo 2001, vo organizacija na UNMIK po~na i zavr{i do brojkata 800.000 so bojkot, bidej}i o~igledno be{e deka nema 2.000.000 kolku {to nekoj deklarira{e. Edna od pri~inite na vojnata vo Makedonija vo 2001 bea i igrite so brojkite - se promoviraa barawa za prava, kako alibi za teritorijalni aspiracii. Vpro~em, DPA vo izbornata kampawa na poslednite parlamentarni izbori otvoreno re~e deka ne e nikakov sram opcijata “Golema Albanija”!
Zna~i, spored Zakonot za dr`avjanstvo na SRM dovolno bilo jugoslovenski dr`avjanin da podnese izjava deka saka da stane makedonski dr`avjanin do op{tinskiot organ za vnatre{ni raboti. Za `al, nekoj toa ne go pravel. Ne nekoj, tuku mnogu mnogu pove}e. Po Zakonot za dr`avjanstvo na SRM od 1977 godina, pak, nedvosmisleno e ovozmo`eno vo dr`avjanstvo na SRM da bide primen dr`avjanin na druga socijalisti~ka republika koj vo momentot na podnesuvaweto na baraweto napolnil 18 godini i imal `iveali{te na teritorijata na SRM. Zarem slu~ajno se gradea tolku mnogu novi ku}i po iselenite makedonski sela vo severo-zapadniot del na Makedonija, koi i den denes sedat prazni? Za kogo se nameneti tie?
Pra{aweto za dvojno popi{uvawe se aktuelizira i vo uslovi na sukcesija na porane{na SFRJ. Pod zakana za bojkot i na povtoreniot popis i na vtorite parlamentarni izbori golem broj Kosovari vo Makedonija dobija i makedonsko dr`avjanstvo. No, ovie makedonski dr`avjani, Kosovari po poteklo, so izvodi od mati~nite knigi na rodenite na Kosovo, denes se dr`avjani i na Kosovo. Od 1992 godina, koga albanskiot pretsedatel Sali Beri{a izdade dekret za davawe albansko dr`avjanstvo na site Albanci po poteklo vo celiot svet, golem broj na Albanci vo Makedonija zedoa i albansko dr`avjanstvo. Problem ne e dvojnoto, tuku trojnoto evidentirawe na isti lu|e i vo Albanija i vo Makedonija i na Kosovo. Isto kako {to i Albanija deklarira deka ima pove}e od 3.000.000 `iteli, a pra{awe e dali gi ima okolu 1.500.000.
Se s# pogolemi pesimisti~kite prognozi, deka vlasta mo`e da gi povtori gre{kite od 1994 i vo 2002. Me|utoa, cenata na nitu edna vlast ne e pogolema od bescenetosta na dr`avata. Oti, ako ja nema nea, nema da ima kade da se vladee!
|