| melpomena |
Vitamini
Vitaminite se organski soedinenija so specifichno deluvanje, koi nasheto telo gi koristi vo mali kolichini za izgradba, razvoj i obnovuvanje na tkivoto. Pogolemiot del od vitaminite se esencijalni, shto znachi deka organizmot ne moze da gi sistentizira, tuku mora da gi vnesuva preku hranata.
Niz vekovite, lekarite, hemicharite i istrazuvachite primetile kako konzumiranjeto na tochno odredeni namirnici moze da go podobri lekuvanjeto i prevencijata kaj nekoi bolesti. Taka na primer moreplovecot Dzejms Kuk prv uspeal da spasi povekje od svoite mornari od smrt predizvikana od skorbut, davajkji im da jadat kisela zelka za vreme na dolgite plovidbi. Toj togash ne znael deka vo zelkata ima golema kolichina na vitamiv C.
So ogled na rastvorlivosta, vitaminite mozeme da gi podelime na onie koi se rastvaraat vo masti (A, D, E, K) i onie koi se rastvorlivi vo voda (site vitamini B, C I ostanatite). Koga se vnesuvaat vitaminite od prvata grupa treba da bideme pretpazlivi. Preporachanata kolichina koja treba da se vnese od tie vitamini e ogranichena (poradi nivnata karakteristika da se rastvaraat vo masti), dodeka pak vitaminite od vtorata grupa mozat da se vnesuvaat vo pogolemi kolichini imajkji vo predvid deka ako se vnese vishok kje se izlachi preku telesnite technosti.
Nedostatokot na vitaminite e ozbilen problem, i se javuva kaj onie lugje kaj koi ishranata e neredovna i ednolichna. Treba da se spomene deka vitaminite najdobro dejsvuvaat vo organizmot koga se site vo dovolna kolichina. So ogled na toa e mnogu vazno da se koristat prirodnite izvori na site vitamini, shto znachi da se konzumira sveza hrana koja shto ne e podlozena na prerabotuvanje ili pak bilo kakvo nepotrebno varenje/konzerviranje.
So ogled na deneshniot nachin na zivot, vitaminite najchesto se vnesuvaat preku taka narecheni “vitaminski dodatoci”, koi shto se konzumiraat so prethodna konsultacija od farmacevt.
Dnevnite dozi se odreduvaat spored toa dali vitaminite se koristat kako dodatok na ishranata ili se potrebni za da namalat ili sosema da anuliraat nekoja zdrastvena tegoba. Amerikanskoto zdruzenie za ishrana i lekovi preporachuva zemanje na 100 pati pogolema doza od dnevnata ako se saka da se postigne terapevtski efekt.
Isto taka pogolema doza na vitamini se preporachuva kaj lugjeto so zgolemeni fizichki aktivnosti (sportisti, delovni lugje), lugjeto koi se pod stress, onie koi se na dieta ili postoperativno.
Multivitaminskite “pripremeni dodatoci” najdobro e da se zemaat posle obrokot koga nivnata absorbcija vo organizmot e najgolema, a isto taka ne treba da se zaboravi da se zemaat sekojdnevno vo dozi vo koi kje gi preporacha doktorot, nutricionistot ili farmacevtot.
|