Lekoviti svojstva na bilkite
Lekoviti svojstva na bilkite
melpomena Agnelika- protiv bolki, vospaluvanja, smiruva Ananas-go podobruva varenjeto i go olesnuva iskashluvanjeto Ajduchka treva- go olesnuva varenjeto Afion- gi smiruva i ublazuva bolkute Bazga- protiv vospaluvanje na gornite dishni patishta, smiruva Bel slez- go smiruva i olesnuva iskashluvanjeto Boldo- prochistuva, go olesnuva varenjeto, gi smiruva vospaluvanjata Bor- go smiruva i olesnuva iskashluvanjeto Borovnica (smreka)- Ima antirevmatski efekt, smiruva, antiseptichko dejtsvo Bosilek- go podobruva varenjeto, gi smiruva bolkite i grchevite Breza- diuretik, dezinfekcisko, antiseptichko i antirevmatsko dejstvo Brshlen- gi osloboduva dishnite patishta od nasobranata sluz Veprina- gi stesnuva proshirenite krvni sadovi, diuretik Vrba- smiruva i gi ublazuva vospaluvanjata Ginko biloba- ja podobruva cirkulacijata Glog- smiruva, go ublazuva stresot Gorchliv portokal (cvet)- gi smiruva i ublazuva bolkite Divizma- go smiruva i olesnuva kashlanjeto Div kosten- go smiruva vospaluvanjeto i gi stesnuva proshirenite krvni sadovi Islandski lishaj- go olesnuva iskashluvanjeto Izop (miloduh)- dobar antiseptik Jaglac- go smiruva centralniot nerven sistem Jasen- antirevmatik, diuretik, prochistuva Kadulja- antiseptik, protiv bolnite grchevi na vnatreshnite organi Kamilica- go olesnuva iskashluvanjeto, smiruva, go podobruva varenjeto, pomaga protiv chir na zeludnik Komorach- go podobruva varenjeto, prochistuva Kopriva- diuretik Lavanda- go smiruva i olesnuva iskashluvanjeto Medunika- go podobruva varenjeto, dezinficira Oman- protiv katar Petrovac (oskorushica)- antibakterisko dejstvo Pluchnjak- gi smiruva nadrznetite dishni patishta Podbjel- protiv vospaluvanje i katar Razgon- ja tonizira i olesnuva rabotata na crniot drob Ruzmarin- prochistuva, go olesnuva varenjeto, diuretsko i protiv vospalitelno dejtsvo Sladik- gi prochistuva dishnite patishta, gi tonizira, gi stesnuva proshirenite krvni sadovi Slez- protiv vospalitelno dejstvo, smiruva, gi ublazuva kashlanjeto i katarot Smilj- protiv nervoza Trizalj- protiv zasipnatost Hmelj- smiruva, sedativ Centela- gi tonizira krvnite sadovi, korisna e za cirkulacija
n/a
quote:
"zejtinliva treva" e kantarion fumfudge bash mi e milo shto tolku te interesiraat chaevite i bilkite, kje ima ushte dosta interesni temi
Taman rabota, interesno ke bide, samo se plasham deka drugite nema da priparat ovde, kogo go interesiraat bilki-shmilki :) Ama aj nie gordo ke prodolzhime so temava dodeka ne ne' kamenuvaat :) Blagodaram za potsetuvanjeto vo vrska so latinskoto ime (koe i narodot go koristi dosta) na zejtinlivata treva - kantarion. Koga spomna chaj od shipka mi potekoa ligi, toa mi e eden od najomilenite zimski chaevi, a verojatno i eden od edinstvenite chaevi shto e prisuten vo najsurovite vremenski uslovi. Kako? Pa chajot od shipka vsushnost ne e chaj od cvetot na rastenie kako shto e toa sluchaj so mnoshtvo chaevi shto gi znaeme, naprotiv, toa e chaj od plodot na div trendafil (Rosa Canina). Diviot trendafil si cveta kako i pitomiot preku potoplite meseci od godinata a koga ke zaladi naesen zavrzuva plodovi vo vid na crveni pupki od 1-3 cm vo dolzhina i elipsovidno-cilindrichni po forma. Tie vo ranata esen, t.e., do padot na prvata slana se mnogu tvrdi i ako se presechat se konchesti i suvi, taka shto, ako probate da svarite chaj od niv ke vi izleze bela voda makar go ostavile da vrie i cel saat. Tajnata na chajot od shipki e da se ostavat pupkite (plodovite) na shipkata da omeknat pod prviot zimski stud i slana. Koga toa ke se sluchi plodovite se iskluchitelno meki i od niv mozhe da se svari najdobriot chaj vo rok od samo nekolku minuti. Bidejki chajot od shipka e kako shto rekov chaj od plod, a ne od cvet, istiot vo sushtina mozhe da se nareche i kompot. Poradi toa shto shipkite se retki preku zima i se naogjaat vo dosta umereni i ogranicheni kolichestva, kako i poradi prichinata shto shipkite se mnogu aromatichni, mozhete od edna doza shipki da si svarite chaj nekolku pati so dodavanje voda. Obichno eden grst shipki e dovolen za 2-4 sholji chaj, zavisno od toa kolku gust go sakate. Ovoj chaj so svojot karakteristichen vkus i miris e delikates i e verojatno edninstvenoto neshto shto mozhe da se uzhiva kako dar od prirodata vo pooskudnite zimski denovi od godinata, koga po vrakjanje od vashata nedelna porshetka od rid ili planina ste si nabrale nekolku grsta od ovaa crvena skapocenost. Za bozelot imam interesn primer i alternativna upotreba na negovite prirodni i lekoviti svojstva. Pokraj chaj od nego vo juznite kraishta na Makedonija se pravi mnogu sladok sok. Ne znam kolkumina od vas imaat probano takov sok no vkusot i mirisot e ednistven i blago ve potsetuva na neokoe tropsko ovoshje, megjutoa ne so ostrinata na mango ili bilo koe tropsko ovoshje. Sokot se pravi na prost nachin od cvetot na bozelot koj e bel i chatalest, i nalikuva na jorgovan opishano vo grubi crti. Otkoga ke se nabere istiot se stava vo prodziren sad so sheker i voda i se ostava da fermentira. Koga fermentacijata ke zavrshi se dobiva gust koncentrat od bozel (sirup) koj potoa se rastvara so voda i go dava sokot. Istiot e kako nektar, ima kristalno belo-kilibarna boja, slichno na shampanjsko, i slichno na nego ima nevidlivi za oko, ama suptilno osetlivi za vashiot jazik meurchijna koe go krevaat zadovolstvoto od sokot na ushte povisoko nivo. Iako vakviot sok ne e chesta pojava, pod srekjni okolnosti so sigurnost bi mozhele da se sretnete so nego ako ste gostin kaj vistinskiot domakjin vo Strumica, a verojatno i poshirokata okolina.
melpomena Mislam deka e redno da kazeme i kako se sobiraat, sushat i podgotvuvaat bilkite.[:)] Sobiranje Znachi, ako se odluchime da sobirame trevki, treba prvo da raspoznavame koi od niv se lekoviti. Tie se sobiraat vo odredeno vreme, mesto i na odreden nachin. Od praksa se znae deka najdobar uspeh se postignuva so svezhite trevki, koi se apsolutno potrebni kaj teshkite zaboluvanja.Svezhite trevki mozhe sekoj sam da si gi nabere ushte kon krajot na fevruari, pa duri do noemvri. Nekoi od niv mozhat da se najdat i preku zima pod snezhnata pokrivka dokolku chovekot zabelezhal kade vireele preku letoto (na primer zmiskoto mleko). Za zimata moze da se podgotvi ne mnogu golema, rezerva od suvi trevki. Trevkite treba da se berat koga sodrzat najpovekje lekoviti materii. Za cvetovite toa e pochetokot na cutenjeto. Za listovite- pred cutenjeto i za vreme na cutenjeto. Za korenjata rano naprolet ili naesen. Plodovite pak se sobiraat za vreme na sozrevanjeto. Zatoa treba da se ima predvid slednoto:Se berat samo zdravi, chisti rastenij, po koi nema paraziti! trevkite treba da se sobiraat po sonchevo vreme vo suva sostojba, koga nema rosa. Nepreporachlivi mesta za sobiranje na trevki se: nivi shto se gjubreni so veshtachki gjubriva, bregovi na nechisti reki, zheleznichki stanici i mesta vo blizina na soobrakjajnici i magistrali i proizvodstveni pretprijatija. Treba da se znae deka nekoi trevki se pod zashtita na drzavata. Megjutoa, ima dovolno lekoviti trevki so istata lekovitost shto ne se pod zashtita na drzavata (na primer, petoprstot). Cvetovite i listovite da ne se gmechat pri sobiranjeto. Da en se koristat najlonski kesi i chanti, bidejki vo niv trevkite se potat i pocrnuvaat. Sushennje na trevkite Trevkite pred da se sushat ne se mijat, tuku samo se seckaat sitno. Potoa se stavaat na krpa ili na bela hartija. Trevkite treba da se isushat kolku shto mozhe pobrzo. Se sushat pod senka ili vo provetreni prostorii, ili pak vo topli prostorii (tavani). Korenjata, korkite ili sochnite rastitelni delovi treba da se sushat so veshtachka toplina. Temperaturata ne treba da bide povisoka od 35C. Samo suvite i tenkite delovi mozhe da se skladiraat za zimata. Najpraktichno e da se chuvaat vo staklenici ili vo kartonski kutii so kapak. Das e izbegnuvaat plastichnite sadovi i kutiite od konzervi! Trevkite da ne se izlozhuvaat na svetlina. Snabduvajte se samo za edna zima. Trevkite so vreme ja gubat svojata lekovita mokj! Nachin na prigotvuvanje na chaj Poparuvanje:Svezhite trevki se seckaat i nivnata doza se stava vo staklen sad ili vo drug nemetalen sad. Kolichestvoto voda, shto e potrebno za chajot se zovriva i so nea se poparuvaat trevkite. Svezite trevki se ostavaat malku da kisnat (dovolno e polovina minuta)! Bojata na chajot treba da bide svetla, svetlozholta ili svetlozelena. Suvite trevki se ostavaat da kisnat podolgo (edna do dve minuti). Taka prigotven chajot e poblagotvoren i poprijaten za ochite. Korenjata se stavaat studeni vo odredeno kolichestvo voda, se ostavaat da povrijat i da kisnat tri minuti. Dnevnoto kolichestvo chaj se stava vo termosot i spored nachinot na podgotovka se pie goltka po goltka vo tekot na denot. Vo princip se stava edna lazhica chaj na 250 grama voda. Vo drugite sluchaevi se primenuva kako shto e posocheno za oddelni trevki. Ladno izvlekuvanje: Nekoi trevki kako na primer slezot, imelata i igirot ne se poparuvat, bidejkji od toplinata ja gubat svojata lekovita mokj. Potrebnoto kolichestvo trevki se stava da kisne vo ladna voda, vo vremetraenje od 8-12 chasta. Izvlekuvanjeto najchesto se vrshi preku nokj. Potoa malku se zagreva, da bide pogoden za pienje, a drugoto kolichestvo se chuva vo termos. Ladnoto izvlekuvanje izmeshano so poparen chaj, se smeta za najefikasna forma na iskoristuvanje na lekovitite bilki. Potrebnoto kolichestvo trevki se deli na dva dela. Ednata polovina se iskoristuva za ladna ekstrakcija, a drugata polovina se poparuva so ladna voda. Dvete formi se poparuvaat i se meshaat. So vakva postapka se dobiva chaj vo koj se prisutni materii koi se rastvorlivi samo vo studena voda i tie shto se rastvorlivi samo vo vrela voda.
melpomena Ajduchka treva (Achillea millefolium) Moshne chesta i dobro poznata samolekovita bilka, Steblata se ednostavni i pri vrvot razgraneti. Listovite se dolgnavesti, vlaknesti, perjesti, isecheni na mnogubrojni tesni segmenti. Sitnite glavchinja se zbieni vo slozheni cvetovi. Ima gorchliv vkus, a aromatichen miris. Taa e edna od lekovitite bilki koi kaj nas i vo Evropa se najobichni i koja uziva golema reputacija vo popularnata medicina. Zatoa nejzinite sostojki se dobro proucheni. Se koristi: Vrvovite od bilkata za vreme na cutenje (millefolii herba) ili samo cutovite (millefolii flos). Sostojki: Eterichno maslo (do 0,2%), flavonoidi, tanini i dr. Dejstvo: Amaro-aromatik, stomahik, karminativ, holagot, antiflogistik, spazmolitik, hemostiptik. Indikacii: Za podobruvanje na apetitot, pri teshko varenje, kaj zholchni tegobi, gastro-intestinalni grchevi, bolni ili insuficientni menstruacii. Nadvoreshno mozhe da ja zameni kamilicata za izmivanje, kupki i oblogi. Vo narodnata medcina nadvoreshno i kako hemostiptik, za rani (od tuka e i nazivot ajduchka treva). Kaj nas narodot ja upotrebuva protiv najrazlichni bolesti, duri i istolchena ja stava na rani i ubodi (dejstvo na taninot, azulen i cineolot vo eterichnoto maslo). Doza: Pri otezhnato varenje i intestinalni grchevi: 2 prashka (250mg) pred sekoj obrok. Kaj menstrualni problemi: po 2 prashka nautro i navecher za vreme na poslednite 15 dena od ciklusot. Zabeleshka: Ajduchkata treva e sostojka na razni chaevi za interna primena.
n/a Bravo za objavuvanjeto na ovie faktografski ama moshne interesni podatoci. Vo Makedonija dosta se shmrkaat domashni chajchinja. Jas sum berel ajduchka treva, pa duri i sum piel chaj od nea ama mnogu e gorchliv chajot, pa moite doma go meshaat nekogash so majchina dushica za da go ublazhnat. Najomilen chaj mi e takanarecheniot "planinski" ili "rigen",ima lilakova kitka i ima otprilika ista visina steblenceto so ajduchkata treva. Po jachina e megju majchinata dushica i ajduchkata treva, t.e., mnogu pojak od prviot, a ugodno poslab od vtoriot. Koga ke se svari chajot ima temno zelenikava boja a mirisot e neopisliv. Majchina dushica e isto mnogu aromatichen i vkusen chaj, a posebno ide dobro so leb i sirenje na sabajle, pa i vo mnogu drugi kombinacii :) Toj se naogja vo golemi i gusti kolonii, i obichno ne raste povisoko od 10 cm. Koga idete u berba na majchina dushica preporachlivo e da si zemete i par nozhici zashto ako berete cvet po cvet mozhe i da ve stemni vo gorata :) Druga trevka shto mnogu ja koristi narodot e "zejtinlivata treva". Od nea se pravi chaj, a nekoi lugje ja stavaat neisushena vo stakleno shishe so tajna smesa od zejtin i rakija, ja zapechatuvaat i go ostavaat shisheto da se peche na sonce celo leto. So vreme technosta vo shisheto dobiva temno kafeava do rubin boja i ima neverojatni iscelivi sposobnosti, kako za vnatreshni (muskulno-skeletni povredi) taka i za nadvoreshni (ogrebotini, rasekotini i sl.). Inaku lekovitata technost shto se dobiva od gorenavedenata smesa e poznata kako "zejtinliva rakija" a bolnite se machkaat so nea, ili pak se vadi granche zejtinliva treva od shisheto i se zavitkuva so zavoj vrz ranata. Od istata treva se pravi i starovremski liker, t.e. se stava zejtlinlivata treva (chajot) neisushen vo shishe so rakija i so sheker (ne znam tochno koj e razmerot) i se ostava na sonce da fermentira. Zimno vreme vo mali rakieni chashki se stava od crvenikavata i gusta technost, a istata se pie za stomak, za zdravje, pa i za kef ama do chashka-dve :) Vkusot e mnogu dobar. Aj tolku od moite lichni iskustva i sredbi so chaevite. Folklornite iminja shto gi spomnav za niv se koristat vo strumichkiot kraj i vo berovsko a istite mozhe da imaat drugi iminja niz drugi kraishta po nashta ni mila zemja :) Za zhal nemam sliki za da zakacham i poilustrativno da pokazham za shto zboram. P.S. Sakam samo da dodadam chisto od informativna i edukativna priroda deka chaevite brgu izcheznuvaat dokolku ne se primenuva svesno berenje. Propisno berenje e krshenje na cvetot ili na cvetnata lozha namesto kornenje na celoto steblo. I kako i za se' drugo, umerenosta pri berenjeto chaj e najgolemata garancija deka dogodina ke si naberete pak od istoto mesto :)
melpomena "zejtinliva treva" e kantarion[;)] fumfudge bash mi e milo shto tolku te interesiraat chaevite i bilkite, kje ima ushte dosta interesni temi[:)]
melpomena Lipa- Chaj od lipa e dobro sredtsvo za potenje vo sluchaj na nastinka Majchina dushica- Ovoj chaj se preporachuva protiv diarea i detski glisti. Vlijae antiseptichno i se koristi pri vospalenie na grloto i za iskashluvanje. Ja podobruva memorijata, ja razbistruva glavata, ublazuva mentalna i fizichka iscrpenost. Shipka- Shipkata e dragocen izvor na vitamini, no i na tanin, limunska i jabolkova kiselina. Osobeno se preporachuva za bremenite zheni i doilkite, kako i vo vreme na grip i anemija. Bozel- Cvetot na bozelot se koristi kako delotvorno sredstvo za potenje, polesno iskashluvanje i uriniranje. Pri nastinka se zema kako topol chaj, chesto vo kombinacija so lipa. Nane- Se upotrebuva kako sredtsvo za zasiluvanje na lachenjeto na zolchkata i kako dezinfekcija, i protiv bolki. Magdanos- Bogat e so minerali. Dobar e za alergii, celulit i problemi so kozhata