| melpomena |
Nesonica- prichini i posledici
Nesonicata pridonesuva da bidete chuvstvitelni, depresivni, pospani preku celiot den, istoshteni nesposobni za sekojdnevnite obvrski. Soznanieto deka se priblizhuva nokjta, ushte povekje ve voznemiruva, vo srceto vnesuva nespokoj, ve ochekuva ushte edna neprespana nokj polna so koshmari I nesonica so site svoi problemi.
Poznato e deka mnogu lugje stradaat od nesonica. Se smeta deka 100 milioni Amerikanci imaat problemi so spienjeto. Edna tretina od niv stradaat od hronichna nesonica, drugi stradaat od nesonica vo tekot na denot, od nokjnite koshmari, od musklulni grchevi vo tekot na nokjta, ili zadushuvanje vo dishenjeto, od nokjno potenje, od nokjno stanuvanje, od chkripenje so zabite I slichno.
Koga se javuvaat?
Problemite so spienjeto se javuvaat na sekoja zhivotna vozrast, no incidencijata se zgolemuva so vozrasta. Mnogu lugje koi stradaat od nesonica sami se lekuvaat zemajkji lekovi za zaspivanje, koi za zhal, dokolku ne se koristat pravilno mozhe da predizvikaat seriozno vloshuvanje na nesonicata, i da ja zabavat recepcijata, shto doveduva do poslabo snabduvanje na mozokot so kislorod. Ponekogash istata greshka ja pravat i lekarite i bez da ja sogledaat prichinata za nesonicata im ordiniraat hipnotici na pacientite.
Shto e nesonica?
Spienjeto pretstavuva sostojba na odmor na edna individua, pri shto taa e nepodvizhna i nesvesna za okolinata. Za vreme na spienjeto povekje fizioloshki funkcii senamaluvaat, odnosno se namaluva nivnata funkcija. Na primer, dishenjeto stanuva podlaboko, zabaveno, pa duri mozhe i da zapre za eden kratok period.
Nesonicata ne e bolest, taa e simptom za neshto shto se sluchuva vo vnatreshnosta na organizmot.
Pri pojava na nesonica, prvata zadacha na lekarot e da go otkrie i da go odredi tipot na nesonicata, odnosno da ja pronajde prichinata na nesonicata.
Nesonicata e slichna na bolkata. Od dvete mozheme da se oslobodime so pienje na apchinja, no za kratko vreme. Mnogu doktori ja tretiraat nesonicata so davanje tableti za spienje, bez da se angazhiraat da ja otkrijat prichinata za nejzinata pojava.
Chestopati nesonicata e predizvikana od stres, depresija, strav ili od drugi psihichki problemi. Taa mozhe da bide predizvikana i od hormonsko narushuvanje, od reakcija na lekovi koi se zemaat nekontrolirano, od alergija, dieta, premnogu pushenje, pienje alkohol, od preobilna vechera i sl.
Shto e son?
Koj go kontrolira ovoj ciklus na spienje i budnost?
Prichini
Lekarite so vekovi znaat deka narushuvanjeto na sonot i spienjeto e moshne chesto prv znak za pojava na nekoja bolest, no prepoznavanjeto na primarnoto narushuvanje na spienjeto e sfateno kako edna opshta i seriozna manifestacija, koja pochnuva da se tretira soodvetno, glavno vo vtorata polovina na 20 vek. Toa znachi deka se do 20 vek ne bilo prisutno serozno i sistematsko ispituvanjena na narushuvanje na spienjeto.
Narkolepsijata za prv pat e prepoznaena vo 19 vek, dotogash e chestopati identifikuvana kako forma na epilepsija ili nekoe psihijatrisko zaboluvanje. Prvite zdruzhenija i centri za narushuvanje na sonot se organizirani vo 1975, a vo 1990 za prv pat e dadena internacionalna kvalivikacija za narushuvanjata na sonot od strana na Amerikanskata asocijacija za narushuvanja na sonot.
Taa vo nejzinite glavni karakteristiki opfakja:
1.Disomnija
2.Parasomnija
3.Narushuvanja na sonot kaj medicinski i psihijatriski naruchuvanja
4.Prosposed sleep disorders ili zaboluvanja na spienjeto
Od klinichki aspect, narushenoto spienje se deli na tri glavni kategorii:
Nesonica, Hipersomnija i Parasomnija.
Nesonicata ili insomnija vo sebe gi vkluchuva teshkotiite za zaspivanje, teshkotiite da se ostane vo sostojba na spienje i rano budenje.
Hipersomnijata pokazhuva iskluchitelna potreba za dnevno spienje, ili pospanost, nekontrolirano dremenje preku den, kako i nesakani epizodi na son za vreme na sostojbata na budnost, ili za vreme na aktivna budna sostojba.
Parasomnija se definira kako nesakani fizikalni fenomeni shto se javuvaat primarno za vreme na spienjeto. Pacientot so parasomnija mozhe da se deli na razlichni nokjni senzacii predizvikani od dvizhenje na ektremitetite, promeni vo povedenieto ili telesni senzacii.
Dali znaete kolku e potrebno da se spie? Malku ili mnogu, kolku chasovi vo tekot na nokjta? Dali znaete koga treba da se legnei koga treba da se stane po prespienata nokj? Toa se prashanjata koi sekoj od nas si gi postavuva sekojdnevno. Vednash treba da se kazhe deka potrebata za son e individualna, i zavisi od dnevnata aktivnost i od sprovedeniot odmor preku den. Se smeta deka 7-8 chasa nokjno spienje se sosema dovolni. Dobroto nokjno spienje mozhe da se rangira taka da ne e pokratko od 3 chasa, no ne i podolgo od 10 chasa. Dobriot son go podobruva imunoloshkiot sistem na chovekot, dodeka nedovolnoto spienje deluva na funkciite na mozokot, a si toa i na pojavata na razlichni zaboluvanja i narushuvanja. Se smeta deka na licata shto spijat 4 chasa pomalku od voobichaenoto, za 1/3 im se namaluva odbrambenata sposobnost na organizmot.
Dijagnoza
Kaj mnogu pacienti dijagnozata se potvrduva so dobro zemena anamneza, i so somatski pregled na pacientot, po shto sleduvaat laboratoriski testovi. Tie glavno se sostojat od montiran EEG, polisomnograf, a za odredeni bolesti i druga pomoshna aparatura.
|