Pisma.
Pisma.
HaCkEr` Slednive pisma shto kje gi stavam se izvadok od kniga.. me interesira vashiot komentar... mozhebi kje deluva "papucharski" shto bi se reklo.. no sepak mislam deka se prekrasni
HaCkEr` Moja najmila Ketrin, Mi nedostigash mila, kako sekogash, no denes e posebno teshko zoshto okeanot mi peeshe. Mi peeshe pesna za nashiot zaednichki zhivot. Rechisi mozham da te pochustvuvam kraj sebe dodeka go pishuvam ova pismo i mozham da go pochustvuvam mirisot na divite cvekjinja shto sekogash me potsetuva na tebe. No vo ovoj mig ovie raboti ne mi davaat uteha. Tvoite poseti stanuvaat se poretki a ponekogash se chustvuvam kako najgolemiot del od mene nekade poleka izcheznuva. No se trudam. Navecher te povikuvam, i koga se chini deka mojata bolka nema kraj, ti izgleda naogjash nachin da mi se vratish. Vchera, vo sonot, te vidov na moloto nedaleku od Rajtsvil bich. Veterot ti ja mrseshe kosata, a tvoite ochi ja otslikuvaa sonchevata svetlina na zalezot. Zanemuvam koga te gledam kako se navednuvash nad ogradata. Ubava si, dodeka te gledam, razmisluvam za toa deka tvojot lik nema da mozam da go najdam kaj niedna druga zena. Poleka ti priogjam i koga najposle se svrtuvash kon mene, zabelezhuvam deka te nabljuduvale i drugi. Dali ja poznavate? – me prashuvaat so ljubomoren shepot, i dodeka mi se nasmevnuvash, ednostavno im odgovaram so vistinata: “podobro od sopstvenoto srce.” Zastanuvam kraj tebe i te zemam vo pregratka. Kopneam po takvite migovi povekje otkolku po shto i da bilo drugo. Zaradi toa zhiveam. A koga mi ja vrakjash pregratkata, mu se prepushtam na toj mig, odnovo ispolnet so mir. Ja krevam rakata i nezhno te galam po obrazot. Ti ja navednuvash glavata i gi zatvorash ochite. Moite race se grubi, a tvojata kozha e meka, i za mig se prashuvam dali kje se povlechesh, no, se razbira, ti ne go pravish toa. Nikogash ne go stori toa, i vo takvite migovi ja svakjam smislata na svoeto postoenje, Tuka sum za da te sakam, da te drzham vo pregratka, da te zashtituvam. Tuka sum poradi toa shto ne postoi drugo mesto za postoenje. No togash, kako i sekogash pochnuva da se shiri lesna magla dodeka stoime blisku eden do drug. Toa e dalechna magla shto se kreva nad horizontot i se chustvuvam kolku se plasham dodeka se priblizhuva. Taa se doblizhuva poleka, obvivajki go svetot okolu nas, zagraduvajki ne kako zatvorenici. Kako oblak shto se trkala, pokriva se, dodeka ne ostane nishto drugo osven nas. Chustvuvam deka mi se stega grloto, a ochite mi se polnat so solzi zoshto znam deka e vreme da zaminesh. Pogledot shto mi go upatuvash vo toj mig me ispolnuva so nemir. Ja chustvuvam tvojata taga i sipstvenata osamenist, i bolkata vo srceto shto samo za kratko se imashe smireno i koja potoa stanuva se posilna dodeka me napushtash. A potoa gi rashiruvash racete i zachekoruvash nazad vo maglata zashto toa e tvoeto opkruzhuvanje, a ne e moe. Sakam da trgnam so tebe, no odgovarash so odmavnuvanje na glavata zoshto i dvajcata znaeme deka toa e nevozmozhno. I dodeka poleka ischeznuvash, go gledam seto toa so skrsheno srce. Se fakjam sebesi kako se trudam da go zapametam sekoj detalj shto se odnesuva na toj mig, se vo vrska so tebe. No nabrgu, sekogash premnogu brzo, tvojot lik ischeznuva i maglata se trkala nazad kon svojot dalechen izvor i jas ostanuvam samo na moloto i ne mi e grizha shto mislat drugite dodeka ja navednuvam glavata i placham., placham, placham. Garet.
HaCkEr` Draga moja Ketrin. Kade si? I zoshto moravme da se razdelime, se prashuvam dodeka sedam samo vo mrachnata kukja. Ne naogjam odgovor na ovie prashanja, kolku i da se trudam da svatam. Prichinata e ednostavna, no mojot um ne ja prifakja i jas, sosem skrshen, se boram so ova strashno jave. Zaguben sum bez tebe, mrtov sum, skitnik bez dom, osamena ptica shto leta kon nevrat. Jas sum seto toa i nishto od toa. Takov e, mila, mojot zhivot bez tebe. Kopneam da dojdesh i da mi pokazesh kako odnovo da zhiveam. Se obiduvam da gi dolovam odveanite denovi, na vetrovitata paluba na “Ketrin”. Se sekjavash li kako zaedno rabotevme na nea? Odnovo gradejki ja, stanavme del od okeanot zoshto obajcata znaevme deka okeanot beshe toj shto ne soedini. Vo tie migovi svativ shto znachi vistinska srekja. Vo nokjite edrevme po temnata voda, a jas i se voshituvav na tvojata ubavina na mesechinata. Magjepsano te posmatrav i vo dlabochinata na svoeto srce znaev deka sekogash kje bideme zaedno. Dali nekogash taka, se prashuvam, koga dvajca se sakaat. Ne znam, no ako mojot zhivot od migot koga se razdelivme mozhe da posluzhi kako nekakov pokazatel, mislam deka gi znam odgovorite. Odsega pa natamu, znam deka kje bidam sam. Mislam na tebe, te sonuvam, te povikuvam koga si mi najpotrebna. Toa e se shto mozham da storam, no toa ne mi e dovolno. Nikogash nema da bide dovolno, go znam toa, pa sepak, shto drugo mi preostanuva? Koga bi bila tuka, ti bi mi kazhala , no i toa mi e skrateno. Ti sekogash gi naogjashe vistinskite zborovi za da ja ublazhish bolkata shto ja chustvuvam. Sekogash znaeshe da ja smirish i da ja razgalish mojata dusha. Dali e mozhno da znaesh kako se chustvuvam bez tebe? Koga sonuvam, sakam da mislam deka znaesh. Pred da te zapoznaam tebe mojot zhivot nemashe nikakva smisla, nikakva cel. Znam deka, na izvesen nacin, sekoj chekor shto sum go napravil od migot koga sum proodil bil chekor nakaj tebe. Ne bilo sudeno da bideme zaedno. A sega, koga zhivam samo vo kukjata svakjam deka sudbinata mozhe da go povredi choveka isto kako shto mozhe da go daruva, i uporno se prashuvam – zoshto od site lugje na svetot shto sum mozhel da gi sasakam – morav da se vljubam vo nekoj shto mi beshe ukraden Garet
melpomena Ti nekako mnogu si raznezhnet:), na shto se dolzhi toa? Retko na koe mashko "Message in the bottle" mu e omilena kniga. Inaku knigata ja imam chitano odamna, i filmot su go gledala:).
HaCkEr` Nema vrska.. jas od sekogash sum sakal.. takvi knigi ili filmovi.. posebno ako go imash gledano A WALK TO REMEMBER
melpomena da, da, toj e ponov film od lanskoto leto chinam...:)
HaCkEr` ama dobro.. sepak e neviden:) Koj go nema gledano.. bi mu preporachal da go gleda:)