| a-pin-dim |
Vo pochetokot na IX vek bila veke podgotvena solidna osnova za po shiroka i poorganizirana misionerska aktivnost vo Makedonija. Vo toa vreme Vizantiskata imperija dozivuva nov rascut na kulturen plan, pa ovoj bran gi zaplisnuva i gradovite shto bile oddalecheni od Carigrad, posebno Solun. Vo prvite decenii na IX vek vo Solun zivee i semejstvoto na visok sluzbenik na carskata vlast, pomoshnik na vizantiskiot strateg na Solun i solunskata oblast. Toa bil Lav so svojata sopruga Marija, po narodnost makedonci. Semejstvoto imale poveke deca, no se spomnuvaat samo iminjata na najstariot - Metodij i najmaliot Konstanit. Duri ne se spomnuva i svetovnoto ime na Metodij, koj ova go dobil pri zamonashuvanjeto.
Poboznite roditeli gi upatile svoite rozbi ushte od najranoto detstvo vo hristijanstvoto, trudejki se da im pomognat da gi primenuvaat vozvishenite hristijanski vistini vo svojot zivot. Kostantin ushte od svojata mladost se zanimaval so spisite na sveti Grigorij Nazijanzin i na Dionisij Aeropagitski. Tatko mu go ispratil vo Carigrad da go prodolzi svoeto obrazovanie vo imperatorskoto Magnaursko uchilishte, kade, osven bogoslovskite nauki se izuchuvale i gramatikata, aritmetika, geografija, astronomija, muzika, poezija, retorika. Pokraj ovie nauki Konstantin uchel i jazici - latinski, evrejski i sirski. Otkako go zavrshil svoeto visoko obrazovanie, Konstantin bil naznachen za bibliotekar pri crkvata Sveta Sofija, a potoa bil postaven za profesor po filosofoja vo uchilishteto shto go zavrshil. Togash go dobil i imeto Konstantin Filosof.
Shto se odnesuva do Metodij, postojat moshne oskudni izvori, spored koi toj se zdobil so svetsko obrazovanie i se posvetil na drzavnata i voena sluzba. Bil nadaren so hristijanski dobrodetelen zivot i drzavnichki i voeni sposobnosti. Podolgo vreme upravuval so Bregalnichkata oblast i pridonesol hristijannstvoto dlaboko da se vsadi vo makedonskata dusha vo toj del na Makedonija. Za ovoj uspeh bil osobeno zasluzen i negoviot brat Konstantin.
Misionerskata dejnost na Svetite Braka megu makedoncite, posebno vozobnovuvanjeto i primenuvanjeto na makedonskata azbuka e zabelezano vo zitieto na Sveti Naum. Ova mu prethodelo na preveduvanjeto na svetite knigi na jazikot na makedoncite od Solunsko i na misionerskoto delo megu zapadnite Slavjani vo Moravija.
Izvesno vreme pred svojata misionerska dejnost Svetite Braka se povlekle vo manastirot Polihron na planinata Olimp, kade vsushnost konechno se podgotvile za svoeto epohalno misionersko delo. Manastirskoto osamuvanje go prekinale dvapati koga bile isprashani od vizantiskata vlast od carigradskiot patrijarh vo misii megu Saracenite i Hazarite. Ovie misii gi izvrshile so golem uspeh.
Rostislav, knezot na Velika Moravija, ispratil molba do vizantiskiot imperator Mihail III ovoj da isprati ,,episkop i uchitel, koj ke im objasnuva na nivni jazik vistinskata hristijanska vera,,. Izborot padnal na Svetite Braka. Tie bile rechisi podgotveni i za ovaa misija, zashto golem broj od svetite knigi veke gi prevele na makedonski jazik, koj jazik bil razbirliv i za site slavjani. Tie veke misionerstvuvale vo Bregalnichkata oblast i vo nekoi drugi oblasti niz Makedonija, na chetvrtiot po red bibliski, makedonski jazik. Tie izbrale dostojni uchenici i pomoshnici i trgnale vo Moravija. Tamu bile prechekani so golema radost i so golemi pochasti. Nabrgu potoa otvorile uchilishte, vo koe gi podgotvuvale idnite sveshtenosluziteli i uchiteli za zapadnite slavjanski narodi. Tuka naishle na golem otpor od germanski sveshtenici: obvinuvani za eres. Bile prinudeni da pojdat vo Rim i da go dokazat svoeto pravoverie. Vo Rim bile primeni so golemi pochasti od papata Adrijan II. Toj gi odobril makedonsko-slavjanskite bogosluzbeni knigi i naredil da bidat postaveni vo oltarot na crkvata Santa Marija Maxore i bogosluzbi da se vrshat na makedonski jazik vo tri rimski crkvi. Kiril vo Rim teshko se razbolel i se upokoil na 14 fevruari 869 godina. Metodij epohalnoto misionersko delo megu zapadnite Slavjani go prodolzuva sam so pomosh na svoite uchenici, koi vo Rim bile rakopolozeni vo sveshtenichki chin. Neprijatelstvoto od germanskite sveshtenici ne prestanuvalo. Istoshten od napori i izmachuvanja, Sveti Metodij se upokoil vo Nitra 885 godina. Negovite uchenici bile podlozeni na izmachuvanja i progoni. Nekoi od niv rasprodadeni kako robovi.
Deloto na Svetite Braka po smrtta na Sveti Metodij padnalo vo golema kriza, no blagodarenie na nivnite najdaroviti uchenici - Sveti Kliment i Sveti Naum, Ohridskite svetiteli i chudotvorci, uchiteli i prosvetiteli, polzuvajki se so svojot misionerski metod, shto imal za cel da im ja objavi Bozjata vistina na novite narodi, pochnuvajki ja nivnata kulturna samobitnost, ostanal ziv obrazec za Svetata Crkva i za misionerite na site vreminja.
Svetite Braka Kiril i Metodij uspeale kako makedonci da stanat apostoli na Slavjanite. Tie sakale da mu sluzat na dobroto na site slavjanski narodi i na edinstvoto na Univerzalnata Crkva. Za ovie i vakvi svoi zaslugi, vo svoeto apostolsko poslanie EGREGIAE VIRTUTIS, papata Jovan Pavle II na 31 dekemvri 1980 godina gi proglasi za sopokroviteli na Evropa, chij pokrovitel e Sveti Benedikt, proglasen od papata Pavle IV na 26 oktomvri 1964 godina.
|
| a-pin-dim |
Bogatata bibliotekarska tradicija na prostorot na Republika Makedonija, chii koreni dosegaat do deloto na seslovenskite prosvetiteli Sv. Kiril (826-869) i Sv. Metodij (820-885) e osnova vrz koja Bibliotekata otpochna da ja gradi i da ja razviva svojata dejnost. Nejziniot patron, Sv. Kliment Ohridski (830-916) ja formiral prvata manastirska biblioteka vo Ohrid, vo manastirot Sv. Pantelejmon, so shto stanal osnovopoloznik na bibliotekarstvoto na ovie prostori. Brojnite srednovekovni manastirski biblioteki vo Makedonija, za chii fondovi postojat materijalni svedoshtva, gi prodolzile bibliotekarskite tradicii i gi chuvale verskite knizevni dela. |
| asal |
Maverik, the bulgarians adopt christianity in 863/864, under the rule of Boris, and this is absolutely sure!
The scholars of Kiril i Metodij were working in Bulgaria, with the help of Boris. Naum and Angelarij were in Pliska, and Kliment was in Ochrid. As you know the first slavonic books were liturgical books and were written in church slavonic.
This is what the Brittish library says about the church slavonic here - [url]http://www.bl.uk/collections/easteuropean/bulgarian.html[/url]
There are several good examples of early written manuscripts in Church Slavonic script (held in the British Library Manuscript Collections), which was very close to the language used in early Bulgarian literature (Old Bulgarian). The most famous and the best preserved manuscript in the British Library's collections is Gospel of Tsar Ivan Alexander or Tetraevangelia written in 1355
This is the Brittish library, not golemobugarska library!
|