| a-pin-dim |
Narodnata i univerzitetska biblioteka (NUB) "Sv. Kliment Ohridski" vo Skopje e edna od prvite institucii formirana so odluka na Antifashtichkoto sobranie na narodnoto osloboduvanje na Makedonija (ASNOM), na 23. noemvri 1944 godina, koga praktichno Vtorata svetska vojna seushte ne e zavrshena.
Bogatata bibliotekarska tradicija na prostorot na Republika Makedonija, chii koreni dosegaat do deloto na seslovenskite prosvetiteli Sv. Kiril (826-869) i Sv. Metodij (820-885) e osnova vrz koja Bibliotekata otpochna da ja gradi i da ja razviva svojata dejnost. Nejziniot patron, Sv. Kliment Ohridski (830-916) ja formiral prvata manastirska biblioteka vo Ohrid, vo manastirot Sv. Pantelejmon, so shto stanal osnovopoloznik na bibliotekarstvoto na ovie prostori. Brojnite srednovekovni manastirski biblioteki vo Makedonija, za chii fondovi postojat materijalni svedoshtva, gi prodolzile bibliotekarskite tradicii i gi chuvale verskite knizevni dela.
Pojavata na svetovnoto bibliotekarstvo, vo pochetokot na 19. vek manifestirano preku prvite privatni zbirki na knigi, uchilishnite i javnite chitalishta, go sledi kontinuitetot na tradicijata za sobiranje i chuvanje na knigata preku koja se shiri obrazovanieto, se razviva i se neguva soznanieto za makedonskoto nacionalno bitie.
Inicijalniot fond na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", pri formiranjeto vo 1944 godina, iznesuva okolu 150.000 bibliotechni edinici. Najgolemiot del od niv se nasledeni od Centralnata biblioteka na predvoeniot Filozofski fakultet vo Skopje. Ovaa biblioteka, pri formiranjeto vo 1920 godina, imala okolu 10.500 naslovi (30.000 primeroci), a deset godini podocna ovoj broj dvojno se zgolemil. Vo nea bile zastapeni univerzitetski uchebnici i nauchni publikacii od oblasta na humanitarnite i opshtestvenite nauki: knizevnost, etnologija, geografija, istorija i sl. Fondot sodrzel i znachajni naslovi od prirachna literatura (enciklopedii, rechnici, bibliografii) i priblizno 300 naslovi periodika.
Centralnata biblioteka na Filozofskiot fakultet vo Skopje, vo pochetokot bila od zatvoren tip i gi zadovoluvala potrebite samo na studentite i nastavnicite. Podocna, koga vo ramkite na fakultetot se formirani posebni seminarski biblioteki, taa stana otvorena i za poshirok krug korisnici, odnosno dobi status na prva javna opshtonauchna biblioteka vo Skopje. Za vreme na Vtorata svetska vojna, po okupacijata na Makedonija od togashnata bugarskata vlast (od april 1941 do septemvri 1994 godina), Centralnata biblioteka na Filizofskiot fakultet e odredena za depozitna biblioteka na bugarskata knizna produkcija. Vo toj period, kako zakonski zadolzitelen primerok se dobieni pogolem broj publikacii na bugarski jazik, koi shto ne se iskluchivo so nauchen karakter. So toa, strukturata na knizniot fond znachitelno se izmeni vo odnos na sodrzinata i vo odnos na jazikot.
Narodnata i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" pokraj knizniot fond, go nasledi i skromniot prostor na Centralnata biblioteka, vo zgradata na predvoeniot Filozofski fakultet, locirana vo centralnoto gradsko podrachje, na leviot breg na Vardar. Vo toj prostor, vo 1944 godina, otpochna rabotata na Bibliotekata, so 50 chitatelski mesta i dvanaeset vraboteni.
Znachajni dokumenti za natamoshniot razvoj i statusot na Bibliotekata se Reshenieto na ASNOM od 18. januari 1945 godina za dostavuvanje na zadolzitelen primerok od makedonskata izdavachka produkcija i Odlukata na Nacionalniot komitet za osloboduvanje na Jugoslavija (od 8. fevruari 1945 godina) za dostavuvanje na zadolzitelen primerok od jugoslovenskata izdavachka produkcija. So ovie dokumenti, praktichno, NUB stanuva nacionalna depozitna biblioteka na togashnata Narodna Republika Makedonija i edna od osumte jugoslovenski depozitni biblioteki. Od 1991 godina, po osamostojuvanjeto na Republika Makedonija, Bibliotekata e depozitna za makedonskata izdavachka produkcija. Pokraj osnovnata funkcija na nacionalna biblioteka, NUB e opshtonauchnata i univerzitetska biblioteka za Univerzitetot "Kiril i Metodij" od Skopje, shto e formalno sankcionirano so Zakonot za bibliotekite vo NR Makedonija od 1960 godina.
Vo 1952 godina Filozofskiot fakultet e preselen od zgradata vo koja go deleshe prostorot so Bibliotekata. Po ova, izvrshena e adaptacija i proshiruvanje na prostorot, so shto znachitelno se podobrija uslovite za rabota i razvoj. Bibliotekata sega raspolaga so 6.500 m2 vo koi ima moznosti za soodvetno organiziranje i smestuvanje na knizniot fond, za zgolemuvanje brojot na chitatelskite mesta (od 50 na 250) i za podobruvanje na rabotnite uslovi. Vo ovaj period otpochna i formiranjeto na novi sluzbi so shto organizacijata na rabotata otpochna da gi dobiva karakteristikite na nacionalna i univerzitetska biblioteka: sluzba za podgotovka na makedonskata nacionalna bibliografija (1949 god.); knigovrznica za zashtita na fondot (1953 god.); Bibliotechen centar/matichna sluzba (1954 god.).
Poplavata, vo noemvri 1962 godina a nabrgu potoa i katastrofalniot zemjotres vo Skopje od 26. juli 1963 godina, nasilno i surovo go prekinaa razvojniot pat na Bibliotekata. Zgradata beshe rechisi vo celost razurnata, a fondot, koj vo toa vreme broeshe okolu 500.000 edinici beshe vo golema merka unishten i oshteten. Vo tie dramatichni momenti, neprocenlivo i nezaboravno e besposhtednoto angaziranje na vrabotenite vo Bibliotekata, koi go spasuvaa i go evakuiraaa ostatokot od oshteteniot knizen fond. Od posebno znachenje e i pomoshta so koja golem broj biblioteki i drugi institucii od svetot se vkluchija vo obnovuvanje na fondot. Ovie nastani vo istorijata na Bibliotekata se belezat kako nezaboravna manifestacija na profesionalna solidarnost i opshta humanost.
Vo prvite denovi po zemjotresot, del od knizniot fond na Bibliotekata, spasen od urnatinite e evakuiran vo Daut-Pashiniot amam. Nabrgu potoa, vo pochetokot na 1964 godina, toj e preselen i smesten vo namenski montazni objekti.
Izgradbata na ovie montazni objekti, so vkupna povrshina od 1750 m2,od koi 1200 m2 magacinski prostor, ovozmozi Bibliotekata da prodolzi so rabotata i vo tie teshki vreminja po zemjotresot. Na toj lokalitet i vo takvite uslovi Bibliotekata raboti do vseluvanjeto vo novata zgrada vo 1972 godina. Vo ovaj period se formiraat posebnite fondovi- zbirki; mikrofilmskata laboratorija ( 1966 god.); laboratorijata za konzervacija i restavracija (1970 god.). Vo 1966 godina se formira i posebna sluzba za bibliografski informacii koja podocna, vo 1976 godina, prerasna vo Referalen centar, kade shto otpochnaa prvite aktivnosti vo vrska so avtomatizacijata na bibliotechnoto rabotenje.
Vo izminatite pedeset i shest godini Bibliotekata imala deset direktori. Prviot direktor e profesor d-r Georgi Shoptrajanov, koj bil na taa funkcija do 1946 godina. Potoa sleduvaat: Emanuel Chuchkov (1946-1947); Epaminonda Popandonov (1948-1951); Mitko Zafirovski (1951-1972); d-r Ivan Katarjiev (1972-1978); Dimitar Solev (1978-1987); m-r Vase Manchev (1987-1993 god.); m-r Vera Kalajlievska (1994-1999 god.); Mladen Srbinovski (1999-1999 god.). Aktuelen direktor od noemvri 1999 godina e Paskal Gilevski.
Za pridonesot vo nauchniot, kulturniot i vkupniot opshtestven razvoj na Makedonija, Bibliotekata dosega ima dobieno brojni opshtestveni nagradi i priznanija od koi gi izdvojuvame: Ordenot zaslugi za narod so srebreni zraci (1972); Nagradata "11 Oktomvri" kako najvisoko opshtestveno priznanie za osnobeno znachajni ostvaruvanja vo oblasta na naukata od interes za SRM (1975); Povelbata na kulturata (1984); Nagradata "Kliment Ohridski" (1984 i 1994 god.) i drugi.
|