AntrAx |
ZLATOKOSATA DEVOJKA
Bleska do nebo
tvoeto lice zlatokosa
milosta tvoja
ti sjae ko kristal vo ocite
eden zbor mi odzede misli
eden zbor ne napravi bliski
rakata tvoja ja zedov ko dar
i baknezot tvoj
ljubovta ja voskresna.
Zdivot tvoj mi odekna
vo grlo, stravot pobegna
se spusti zrakot poleka
na zemjata
vkusot tvoj e med i plamen
ke go skrsi ovoj kamen
sto vo okovi me drzi
na zemjata
zakovan zasekogas.
Se budam eden den
vo tvojot sjaj
najdov pricina da veruvam
vo tvoite nezni race
i milosta vo srce
mi davas del
od tvoeto cisto nebo
vo tvoite oci
gi gledam moite
posakav zasekogas
da trae ovoj den,
sonov.
Bi sakal da go vidam mojot spas
vo tvoite oci
premnogu neznost poseav
srce mora sega da molci
posakav ovoj den
da bide poseben
bi ti kazal nesto
no, ti ne prasuvaj me zosto
ja sledam taa dlanka
vo prizrakot
od mene sto li saka
sonot mi go odzema.
Zemam sila povtorno
da go spasam razumot
od srce del otkinuvam
da vnimava
da me cuva
koga, posle ovoj den
ke bidam ocaen
ke ti kazam nesto
ti ne prasuvaj zosto
nasmevkata na utroto
ja cuvaat usnite moi
utrinska rosa
vo mojata kosa, plivaat
zvezdi koi
sjaat vo ocite tvoi
so boja na med
jas pijam nektar
od usni tvoi , rozov cvet.
Zborot moj kako volsebstvo
te obzema
zborot moj raga ljubov
vo son te ponesuva
zborot moj zlaten kluc
gi otvora srcata
zborot moj
koga se ke se srusi
celiot tvoj son
zborot ke ti dade lek.
Napij se
ova e poslednata casa
na tagata
posle se
ke ostane srekata nasa
samo sledi ja tragata.
Nekade vo mislite moi
tvoeto telo kako slika stoi
devojko so sonce na glava
ljubovta
tebe ti ja davam
samo prodolzi da citas
od mojata dlanka.
Pred da se vratam
zemi go ovoj kluc
taa vrata otvora svet
svetot Z A S E K O G A S.
Sledi ja mislata moja
bez strav od bolka
so cisto srce
i cisti race
kristalno cisto
nema da bide isto
nisto posle ova.
Zdravo Tamara
milo mi e sto si ovde...
Kolku cudno cuvstvo
kako samoubistvo
krevetot e studen
na nego lezam buden, bas
sakav oci da sklopam
na vrata nekoj zatropa
draga, mislev se vrati
no, koga otvoriv svativ
toa sum Jas
pred sebe ko ogledalo
stojam jas
lezi toj na krevetot.
Tvojot glas me budi
sonot ke me poludi
sobata e prazna
samo senka kako vazna
crno-belo
i edno ogledalo
site boi gi zbralo
devojka so vinozito
na liceto
i rekov:
Razbudi se Anna
taa stana, pogledna
toa sum Jas
lezam na krevetot
stois ti
pred mene ko ogledalo.
Vecerva se baram sebe si
vo srceto kaj tebe
vecerva baram traga
vo tvoite zili draga
konecno sloboden
smrtno pogoden bev
vo tvoeto telo
najdov nov dom
zasekogas so tebe
srekno da ziveeme
vo tvojot son
prekrasno Deja vu.
Site tajni ljubovi
site promeni
gi cuvam kako grevovi
site spomeni
edno parce memorija
seuste plovi
vo moreto HARMONIJA
raga somnezi novi.
Vo nokta sam
cudno se cuvstvuvam
se trudam da go najdam
odgovorot
na prasanjeto na sonot
kade iscezna svetlinata
sto me vodese.
Zatvoriv vrata
molkot da progovori
cekam smrtta da mi odgovori
go prasuvam prozorot
toj bese svedokot
dali znaes
edna devojka iscezna
ja turna nekoj
ili sama se lizna?
Anna zamina
tragedija ostana
bese tolku mlada.
Trgnav da go baram patot
ja prifativ kaznata
skoknav od prozorot
vlegov vo prikaznata
zapomni
smrtta ne e nesreka
smrtta e patuvanje.
Ke naucal li da letam
pred da dopram dolu
p.s. poveke poezija ke najdete na http://antraxsvn.tripod.com/aboutme/id1.html
Edited by - AntrAx on December 24 2001 14:31:56 |