| Kosta Racin | |
| BorisVM | DENOVI Kako na vratot gerdani Niski kamenja studeni, Taka na pleshki denovi, Legnale ta natezhnale. Denovi li se - denovi Argatski maki golemi! Stani si utre porano Dojdi si vecer podocna Nautro radost ponesi Navecher taga donesi - Aj, pust da e, pust da bi Ostanal zivotot kucheshki! Rodi se chovek - rob bidi Rodi se chovek - skot umri, Skotski cel zivot raboti Za drugi, tugji imoti. Za tugji beli dvorovi Kopaj si crni grobovi! Za sege samo rgaj si Za sebe maki trgaj si - nizhi si gerdan denovi nizi si alki kovani, Nizhi si sindzir zhelezen okolu vratot navezen! |
| n/a | Kopachite Se k'ti nokjta crna! Se ruti karpa-mrak! I petli v selo peat i zorata se zori- nad karpata v krv se mie i temninata pie silno svetnal den. Probudete se morni kopachi i kopachki- na trudot crn narod! So motika na ramo za korka suva leb, po patishta strmni, po poliwa ramni, u vivnalniov den- da trgneme i nie stradalnici od vek. |
| n/a | Lenka Otkako Lenka ostavi koshula tenka lenena nedovezena na razboj i na nalomi otide tutun da redi v monopol liceto i se izmeni ve|i padnaa nadolu i usti svijaa koravo. Ne beshe Lenka rodena za tia pusti tutuni! Tutuni-zholti otrovi za gradi-kitki rozovi. Prva godina pomina grutka vo srceto i legna, vtora godina namina bolest ja v gradi iskina. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. I nokje koga mesechko grob i so svila vieshe vetrichok tiho nad nea zhalna i taga reeshe: "Zoshto mi, zoshto ostana koshula nedotkaena? Koshula beshe darovna ..." |
| BorisVM | TUTUNOBERACHITE Na kantar studen so tuch go merat a mozhat li da go izmerat nashiov tutun - nashava maka nashava solena pot! Od temni zori na utrini letni do nikoja doba na vecheri zimni toj gladno pie tagata nasha i potta i krvta i snagata ni. Zholt-zholtavi pravi licaat bledni i zholta gostinka vo gradite nosi. Po utrini rosni, po mugrite presni, navedeni nichkum po polinja rodni zachmaeni nie go bereme. List po list kini list po list nizhi list po list prevrtuj, pritiskaj, list po list milno, tagovno redi i na dolga niza od kapki pot i nadezh so kletva i zelena jad, so korav pogled na ochive matni po krevkite lisja zholtozlatni prikaska gorka na zhivotot klet nanizhi bezglasna, a taka jasna. Ta neznash li ? Denot li dojde toj da se meri - merka mu nema, a vo gradite dlabi bez da se zapre, bez dno da najde ne taga a kletva, i v ochite matni i ne sakajkji sama se diga furijata. Kantarot nosi lisjeto zlatno a v gradi luto dalgite besnat na zholtata maka - na zholtiot tutun na zholtata pot na racete ni! |