| Macidon_ |
Rokot na traenjeto na privremenata Spogodba, koja Makedonija pred sedum godini ja potpisha so Grcija okolu razlikite vo imeto, istekuva na 13 septemvri ovaa godina, no taa ne prestanuva da vazhi po avtomatizam. Spogodbata prestanuva da vazhi samo ako edna strana toa pismeno go pobara. Megjutoa, duri i da se sluchi toa, Spogodbata kje vazhi ushte edna godina po podnesenoto pismeno baranje. Dotogash Makedonija , so referencata PJRM, i natamu kje bide chuvar na imeto na Jugoslavija, drzhava koja zgasnuva.
Imeto na Jugoslavija, so site nejzini poraneshni dodatoci - ,,Kralstvo,, , ,,Narodna,, , ,,Federativna,, , ,,Socijalistichka,, , ,,Sojuzna,, - zaminuva vo istorijata. Zasekogash. Duri i Srbija, zemja od koja proizleze idejata za formiranjeto na Jugoslavija, poleka se prostuva od toa ime, postavuvajkji ja zaednichkata drzhava so Crna Gora vrz novi ustavni temeli.
Jugonostalgicharite, ako se ushte gi ima, zaradi seto ova ni malku ne treba da se grizhat. Tuka e Makedonija, koja rechisi cela decenija, ne po svoja volja, go chuva imeto na Jugoslavija. I toa, pred se, zaradi nesfatliviot inaet na sosedna Grcija, koja ja lazat mornici i od samata pomisla Makedonija da se narekuva so nejzinoto ustavno ime - Republika Makedonija.
Koga ,, jugoslovenskiot gjerdan,, , sozdaden vo 1945 godina od poraneshnite republiki od ovie prostori, pred desetina godini naglo pochna da se raznizhuva, i Makedonija posaka za prv pat vo svojata kratka istorija na drzhavnosta da stane nezavisna i samostojna zemja. Toj son vo sredinata na 1995 godina i se ostvari. Makedonija ja proglasi svojata samostojnost, a 17 noemvri istata godina e usvoen i noviot Ustav, so koj e zacementiran suverenitetot na zemjata i e potvrdeno nejzinoto ustavno ime - Republika Makedonija.
Radosta na Makedoncite, koi so vekovi sonuvaa za svoja drzhava, beshe so kratok zdiv. Pred nea vednash zastana Grcija, vreskajkji deka Makedonija vo nikoj sluchaj ne smee da go nosi imeto Republika Makedonija, zatoa shto grchkata severna provincija, isto taka, se vika Makedonija. Glasot na buchnata administracija vo Atina, koja , zamislete, tvrdeshe deka Skopje ima pretenzii kon severniot del na nivnata zemja, daleku se slushna. Bidejkji ,, sila boga ne moli,, , Grcija uspea da go nametne svojot stav i da go blokira primanjeto na Makedonija vo Obedinetite nacii i drugi megjunarodni institucii, a za da pokazhe koj e koj vo regionot, kon Makedonija edno vreme vovede i embargo, ne dozvoluvajkji vo Makedonija od Grcija da vleze kakva i da e stoka, osven hrana i lekovi.
Kolku i da se smeshni, ,,argumentite,, na Grcija, na krajot, pretezhnaa. Niedna evropska zemja, pa ni svetskata velesila - SAD, ne sakaa da vospostavat diplomatski odnosi so Makedonija. Vo obidot Makedonija da ja izvleche od ,, grchkata kal,, , vo pochetokot na 1993 godina, togashniot pretsedatel na Megjunarodnata konferencija za poraneshna Jugoslavija, Sajrus Vens predlozhi Makedonija da se narekuva " Nova Makedonija,,. Megjutoa, sekoj od svoi prichini, Skopje i Atina go odbija toj predlog.
Ostavena na cedilo, vlasta vo Skopje bukvalno beshe prinudena da go prifati kompromisnoto privremeno reshenie so Grcija okolu imeto. Nemajkji kade, togashniot shef na drzhavata Kiro Gligorov ,,legna na brashno,, prifakjajkji Makedonija vo Obedinetite nacii da se narekuva so referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija (PJRM). Generalniot sekretar na Obedinetite nacii vo toa vreme, Butros Butros Gali mu veti na Gligorov deka referencata PJRM kje bide od privremen karakter i deka najdocna za tri meseci kje bide smeneta vo ustavnoto ime - Republika Makedonija.
Megjutoa, i po tolku godini od vetuvanjeto na Gali, ovaa benigna formulacija - PJRM ostana do den deneshen. Vo megjuvreme, Makedonija uspea da vospostavi diplomatski odnosi so rechisi site zemji vo svetot. Nekoi ja priznaa pod ustavnoto ime, drugi pod nesrekjnata referenca PJRM.
Neshto podocna, vo znak na dobra volja deka se podgotveni da pronajdat nekoe kompromisno reshenie, Atina i Skopje vo 1995 godina ja potpishaa takanarechenata Privremena spogodba okolu razlikite vo imeto, so koja se ovozmozhuvaat normalni trgovski odnosi megju dvete zemji, no i i se ostava pravo na Grcija da go blokira priemot na Makedonija vo megjunarodnite institucii dokolku taa toa go pobara pod svoeto ustavno ime - Republika Makedonija.
Togash beshe dogovoreno ,, rokot na traenje,, na Privremenata spogodba da iznesuva sedum godini. Nejzinata vazhnost istekuva na 13 septemvri ovaa godina, no taa ne prestanuva da vazhi po avtomatizam. Po ovoj datum, Spogodbata prestanuva da vazhi samo dokolku ednata strana toa pismeno go pobara, a koga i bi se sluchilo toa, Spogodbata bi vazhela ushte edna godina po podnesenoto pismeno baranje.
Vo megjuvreme, prodolzhija maratonskite, jalovi pregovori, koi Makedonija i Grcija, povekje od 7 godini gi vodat pod pokrovitelstvo na Obedineti nacii. Grcija uporno insistira da ne se spomenuva zborot Makedonija, a na vlasta vo Skopje ni na um ne i pagja da go menuva imeto - Republika Makedonija. Vistina, odvreme navreme obete strani pushtaa probni baloni za da go isporobat pulsot na gragjanite, no podaleku od toa ne se mrdna.
Vo tekot na ovie desetina godini na pregovori propadnaa niza mozhni kompromisni reshenija, pa i ona shto vo 1996 godina go predlozhi togashniot makedonski pretsedatel Kiro Gligorov. Toj ja ponudi takanarechenata ,, britansko-irska formula,, na koristenje na dvojno ime, shto znachi deka Makedonija bi mozhela da go koristi svoeto ustavno ime vo megjunarodni odnosi, a Grcija, ako toa go saka, mozhe da ja narekuva pod nekoe drugo ime. Takvo neshto beshe prifatlivo i za Stojan Andov, togashen i segashen pretsedatel na makedonskiot parlament, no ne i za shefot na diplomatijata LJubomir Frchkovski, koj, velejkji deka ,, so razlikite okolu imeto mozhe da se zhivee,, , nedvosmisleno pokazha deka na makedonskata diplomatija i odgovaraat pregovori na dolgi pateki.
Odolgovlechenoto reshavanje na sporot so Gracija, vo pochetokot na 2000 godina go zaintrigira makedonskiot ekspert za megjunarodno pravo d-r Igor Janev. Po celi dve godini na ,, kopanje,, po arhivite na OON, toj dojde do vchudoviduvachki podatoci deka svetskata organizacija, vo sluchajot so Makedonija, ja prekrshi sopstvenata Povelba i gi prechekori ovlastuvanjata izleguvajkji mu vo presret na grchkoto baranje za ,,preimenuvanje,, na zemjata i promena na znameto. Zaradi toa d-r Janev predlozhi vo Obedinetite nacii da se prekinat natamoshnite pregovori okolu imeto so Grcija i svetskata organizacija da se tuzhi i od nea da se pobara otshteta od 3 milijardi dolara zaradi nanesena navreda i negativnite posledici zaradi primenata na referencata PJRM.
Inicijativata na d-r Janev, koj ushte togash tvrdeshe deka sporot so Grcija e chisto praven, a ne politichki problem, bezrezervno go poddrzhaa makedonskiot PEN centar i Drushtvoto na pisatelite na Makedonija, no ne i makedonskite politichari, koi mislea deka prashanjeto na imeto i referencata PJRM se iskluchivo politichko, a ne pravno prashanje.
Togashnoto sporenje okolu toa koj e vo pravo, a koj ne, trae i do deneshni dni. Duri vo eden moment, vo sredinata na fevruari godinava, prashanjeto okolu imeto na Makedonija dovede i do seriozni potresi vo drzhavniot vrv na Makedonija. I toa pomegju pretsedatelot Boris Trajkovski i shefot na diplomatijata Slobodan CHashule. Trajkovski ja zastapuvashe idejata na Megjunarodnata krizna grupa ustavnoto ime - Republika Makedonija, da se koristi vo megjunarodnata komunikacija i vo Obedinetite nacii, a Grcija Makedonija da ja narekuva so imeto ,, Gorna Makedonija,,. Iako stanuvashe zbor za ,, Danajski podarok,, , toj predlog beshe prifatliv i za premierot LJubcho Georgievski i za povekjeto poznati intelektualci, no ne i za ministerot za nadvoreshni raboti Slobodan CHashule, koj insistirashe sporot so Grcija da se reshi so razmena na pisma i so bilateralni kontakti, znachi bez posredstvo na Obedinetite nacii.
Vo obidot za reshavanje na sporot so Grcija, bez mnogu pompa, neodamna se vkluchi i pratenikot na opoziciskiot Socijaldemokratski sojuz, Tito Petkovski. Toj vo svojstvo na pretsedavach na parlamentarnata Anketna komisija za zashtita na pravata i slobodite na gragjanite isprati pismo do generalniot potsekretar na Obedinetite nacii, Hans Korel , barajkji, kako shto toa porano go barashe i d-r Janev, pravno tolkuvanje zoshto Makedonija vo Obedinetite nacii se ushte se vodi kako PJRM i dali toj nejzin status e vo soglasnost so principite na Povelbata na svetskata organizacija. Iako diplomatski, odgovorot beshe nedvosmislen : Drzhavata treba da go postavi problemot pred glavnite ili pomoshni organi na OON, koi ponatamu treba da go animiraat Megjunarodniot sud vo Strazbur okolu pravnata izdrzhanost na priemot na Republika Makedonija vo OON pod referencata PJRM.
Isprakjachot na pismoto, Tito Petkovski, veli deka brziot odgovor na Hans Korel jasno go pokazhuva patot kako treba da reagira shefot na drzhavata, Vladata ili resornoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti. Megjutoa, nego go zagrizhuva toa shto aktuelnata vlast na premierot Georgievski, zaradi bliskosta so administracijata i biznis - centrite vo Atina, mozhebi nema da saka sega da go otvora ova gorlivo prashanje.
Strahuvanjata na Petkovski imat uporishte i vo faktot shto na otvoranjeto na naftovodot Solun - Skopje, vo pochetokot na ovoj mesec, premierot Georgievski vo svojot govor namesto imeto Makedonija ja upotrebi sintagmata ,, nasha zemja,,. Iako doma neveshto se obide da se opravda, noviot nachin na komuniciranjeto na Georgievski so grchkite vlasti ni malku ne e sluchaen. Toj datira ushte od pred chetiri godini, koga Vladata na premierot LJubcho Georgievski, chija partija VMRO-DPMNE svoevremeno chesto izvikuvashe za Grcite iritirachki paroli ,, Solun e nash,, , odednash izrazi podgotvenost problemite so svojot sosed da gi reshava so ,,evropska elegancija,,. Vrz promenata na stavot na ,,lavchinjata,, na Georgievski, bez somnenie, vlijaeshe intenziviranjeto na ekonomskata sorabotka so Grcija, a nekoi velat i debelite provizii, koi zaminaa vo dzhebovite na poedincite od vlasta.
Pregovorite okolu imeto so Grcija momentalno se naogjaat vo miruvanje, bez ogled shto na 13 septemvri ovaa godina istekuva ,, rokot na vazhnosta,, na Privremenata spogodba. Pod zakrila i so posredstvo na Obedintetite nacii, pregovorite kje prodolzhat, no duri, kako shto pred nekolku dena vo Atina izjavi portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti Panajotis Beglitis, otkako kje se normaliziraat vnatreshnite politichki procesi vo Makedonija i po parlamentarnite izbori.
Vo megjuvreme, verojatno kje bidat ispeglani i razlikite megju shefot na drzhavata Boris Trajkovski, koj smeta deka sporot okolu imeto so Grcija e politichki problem, i struchnata javnost i del od politicharite, koi uporno tvrdat deka stanuva zbor iskluchivo za praven problem. Istovremeno, se ochekuva deka makedonskata diplomatija, koja poslednite godini funkcionira kako rashtiman orkestar, kje ja zamenat lugje koi vo taa sfera imaat znaenja i iskustva. A to i e nuzhno potrebno na zemjata vo definitivnoto reshavanje na odolgovlecheniot spor so Grcija okolu imeto. Dotogash, Makedonija i natamu, vistina ne po svoja volja, vo svojata referenca PJRM kje go chuva imeto na drzhavata koja povekje ne postoi - Jugoslavija.
Skopje, 13.7.2002 |