| Ceki |
Se izvinuvam na site ako nesto pogresiv. Sakav da kazam, deka nie mnogu brzo se delime, i ne mi se veruva deka ke ni dadaese zapadot nezavisna Makedonija. Ako ne mu uspe na tito da ni ovozmozi da se borime za Egejska Makedonija, mislam deka i na nas nemase da ni uspee. Zapad glasno kaza deka ne saka podelena grcija. Nie se borevme i vo 1903, a ne ni dadoja sloboda i Makedonija, ne samo to ama vo 1913 ne podelija. Po moznosta i vo 1945 ke ne podelija megu srbija i bugarija, ili celosno ke ne lapnese bugarija. Taka da vistina na nekoj nacin ne spasija a i na nekoj nacin i ubija, tito i kpj. Ova e mnogu kompleksno prasanje, posto ne mozime da recime kako ke bese ako ke bese ... Znajme deka tito bese priznaena licnost na zapad, deka jugoslavija se promovirase kako borka protiv nacifasizmot, a nas nikoj ne ne znaese, zato se plasam deka ke ne turnaja kon bugarite. A znajte i za tito, stalin i bugarite sto se dogovaraja da se zedinat bugarija i jugoslavija, da mu se ovozmozi na Makedonskiot narod da e zaedno vo edna drzava( Makedonija, Pirin + Vardar, vo jugoslavija). Ama posto se skaraja se padna vo voda. Ke povtoram ova e kompleksno prasanje, so omraza nema da dojdeme do odgovor, jas ne velam deka tito ne spasi. Sami se spasivme, ama dali ke bese to dovolno za nas, e to e sega prasanje.
Sega sto se desi po zavrsuvanjeto na vtoriot svetski rat, site znajme, ... tito i partijata ne sakaja da ja izgubat vlasta zato so sila se borea protiv tie sto ne bea za partija. Ama i na to dojde kraj, nacinoalizmot se krena, i seto sto tito go kriese kako uspesen model na sozivot megu naciji, se zavrsi so rat kako neuspel ekperiment. Pa plus i sakase da napravit od kosovo 7. republika, eve sega imame 7. republika ...
Eve vi uste eden tekst, se raboti za Makedonec Dimitrij Zilevski, sto bese zatvoren na goliot otok. Tekstov e na slovenski jazik, izvinete ama nemam vreme da go prevedam, pa i ne ke go znam da go prevedam pravilno celosno i ako probam mislam:
p.s. ako sakate da go citate so ch, i sh i zhji, dajte encoding "central european"
---------------------------------------------------------------------
Zapornik otoka brez milosti
Ob Ohridu rojeni Dimitrij ilevski se je leta 1943 komaj 16-leten pridruil makedonskim partizanom, 1. maja 1945 pa so ga kot lana taba taboria ujetnikov, nemkih in avstrijskih vojakov, s celotni taboriem iz Batajnice pri Beogradu premestili v Koevje. Junija 1948 je kot mladinski intruktor KNOJ-a pristal v Mariboru, kjer so ga 14. februarja 1949 nenadoma prijeli. Kot informbirojevca. Vklenjenega so odpeljali v preiskovalni zapor v Zagreb, prav na Titov rojstni dan, 25. maja, pa ga je vojako sodie v Ljubljani obsodilo na 12 let prisilnega dela in tiri leta odvzema dravljanskih pravic.
Kazen je Dimitrij ilevski prestajal v Stari Gradiki, na otoku Sv. Grgur, Uglajnu in v Bilei. Decembra 1953, potem ko so mu jo zniali (med zaporniki je preivel tiri leta, devet mesecev in devetnajst dni), se je vrnil k druini v Koevje in se zaposlil kot komercialist in trgovski potnik, eno leto je delal tudi v rudniku.
Obsodba na Titov rojstni dan
?Informbirojevec nisem bil, saj resolucije, to sem jasno povedal na sodiu, nisem podpiral. Res pa sem kritiziral stanje v dravi,? se danes spominja ilevski. ?Na ve krajih sem namre rekel, da Tito, Kardelj, Rankovi in ilas govorijo neumnosti, ljudstvu laejo in se sprenevedajo. Kako neki naj bi v petih letih prekopali kanal Donava-Tisa-Donava? S prstom sem kazal na privilegije, nepravilno bogate?nje, ropanje, lai, korupcijo. Rekel sem, da ne verjamem tisku, ker vsak dan pie lai in je podaljana roka partije. Ja, vekrat sem poslual tudi radio Moskva .
Vojaki toilec, kapetan Zdravko imunovi, je v obtonici navedel, da sem od septembra 1948 pa vse do aretacije s tega radia prenaal poroila astnikom sodelavcem. To naj bi bilo negativno, s ciljem spodkopavanja temeljev revolucije. Vse je dralo. Kaj obremenilnega je celo izpustil, misle, da navedeno zadoa za obsodbo. 'Kako alostno je, da se na rojstni dan naega voditelja tovaria Tita ukvarjamo s sojenjem izdajalcem domovine in partije,' je rekel ob koncu. Predsedujoi, polkovnik Stane Klavs iz Ribnice, je po nekaj minutah prebral obsodbo. Osupnil sem. Obutek sem imel, da mi je vsa kri planila v glavo. Ko sem slial, kako se je glasila, sem vstal in zael kriati, kot da me koljejo. Obravnava je trajala petnajst minut, in kot sem pozneje izvedel od sotrpinov, je bilo na teh procesih dosti krajih razprav. Verjetno najkraja obsodba v zgodovini sodstva je bila, ko so v pilih estih minutah na 16 let obsodili nekdanjega poronika Laza Habana iz Bosne. Predsedujoim nisem zameril izreene kazni, saj smo vsi dobro vedeli, da jo je e vnaprej doloila partija.?
Iz Ljubljane so sovrage drave, partije in sistema avgusta 1949 z ivilskimi vagoni odpeljali v zloglasno Staro Gradiko. Tam so jih oblekli v zapornike uniforme rjave barve, na glavi so imeli epice. Na levi strani bluze, na prsih, so jim natisnili tevilke. Dimitrij si je svojo, 209, zapomnil za vse ivljenje.
Zapor je bil namenjen prevzgoji. Zaporniki so bili razdeljeni v pet staleev, Dimitrij je spadal v drugo skupino, klicali so jih bojkotiranci.
?Udba in njeni med nas vrinjeni sodelavci so si vsak dan izmislili kaj novega. Podnevi so nas pretepali ter psihino prevzgajali, ponoi pa so nam kri sesale stenice, naravne prijateljice Udbe.
Proti koncu septembra so si izmislili zelo podel sistem psihinega, trpinenja. Vsak je moral pred sotrpini e enkrat povedati, kaj, s kom, kdaj se je pogovarjal in govoril proti Titu, partiji, vodstvu in ne vem e komu. Nekateri so protestirali, e da so za svoja dela e obsojeni, a so dobili batine, da niso mogli vstati. Ko so si malo le opomogli, so udbovci spet zahtevali izpoved. li so tako dale, da so nas silili, da moramo, povedati, kaj smo se z eno, sestro, bratom, oetom, mamo in prijatelji pogovarjali o Titu in partiji.?
Nekaj kaznjencev ni zdralo tega terorja, reitev so poiskali v samomorih, in sicer tako, da so se z glavami zaletavali v de?bele betonske zidove kaznilnice.?
Vsak dan skozi palir batin
?V Gradiko so pripeljali tudi tevilne narodne heroje, visoke lane CK, generale, celo vso vlado in predsednika skupine rne gore. Ve viso?kih astnikov je naredilo samomor, ker niso hoteli prevzeti vloge zapornikega poveljnika, 34 ljudi je bilo ubitih, mnogi so umrli zaradi tuberkuloze.?
Proti koncu leta 1949 so jim dovolili napisati kartico, enkrat na mesec, z e naprej doloeno ironino vsebino. ?Zdrav sem, tukaj se uim poklica, ki mi bo priel prav v nadaljnjem ivljenju.? Naslov vseh zapornikov je bil isti: Vojna pota 3235 Beograd. Dimitrijeva kartica je do Koevja romala dober mesec. V petih letih jih je napisal le osem. Naslov v Sv. Grgurju in Ugljanu ni bil pravi, tega so dobili ele v Bilei: Kazensko-popravni dom Bilea.
Pravi pekel ga je akal na zloglasnemu Sv. Grgurju, kjer so bili zaprti le vojaki oportunisti. Maja 1950 so jih v Bakru ponoi zvezane naloili na manjo barko in jih stisnjene kot sardine odpeljali do novega bivalia. Tam jih je v palirju priakalo 600 obsojencev; sledil je sprejem s pretepanjem po glavi in telesu. Bojkotiranci so imeli privilegij, da so morali vsak dan ez palir. K prevzgoji je spadal tudi kazenski meni; vsak dan 200 gramov koruznega kruha in zelje. Mono jih je izrpavalo e delo v kamnolomih. A je bilo ponievanje dostojanstva loveka bolj bolee od fizinega muenja.
Generali na povodcih
Tam je bil unien tisti zadnji jaz v loveku. Na otoku so zaeli razsajati skorbut, tuberkuloza mod, kurja slepota, hepatitis, distrofija, krvava driska. ivljenje je tam pustilo priblino 170 zapornikov. Obsojenci so mrtve sotrpine poloili po tleh in nanje nametali kamenje,'Dimitrij je ostal med ivimi, ker je bil mlad, pomagali so mu tudi nasveti starejih sojetnikov.
?Takrat mi je inilo v glavo. Tole trpljenje je treba shraniti na papir. Na dvoriu v Sv. Grgurju sem opazil ve vre od cementa, jih pobral in nekaj asa skrival. Uspelo mi je od efa pekarne dobiti navaden svinnik in na vree napisati ve kot 800 imen. Po 17 mesecih sem dobil prekomando v Ugljan in nato v Bileo, kjer je neposlunost do oblasti plaevalo 30 generalov in narodnih herojev. Nadaljeval sem pisanje seznama. Nekega dne mi ga je uspelo prepisati na drugi kos papirja. Zakopal sem ga v zemljo blizu kuhinje. Preprian sem, da je e vedno tam med ploevino. Original sem skril v evelj in ga prinesel domov.
V Hercegovini smo se lahko umivali in pili dovolj vode, a se je ponievanje nadaljevalo z novimi prijemi. Na prsih generalov, narodnih herojev, panskih borcev, ministrov, visokih dravnih in partijskih funkcionarjev so z ico okoli vratu namestili tablo z napisom Jaz sem najveji lanivec. Vodili so jih po kaznilnici. eprav drugi dan niso vedeli zase, so le zmogli, da so besede ponavljali kot papige. ez nekaj dni so si izmislili povodec, ular, ga kaznjencu zavezali okrog vratu in ga vlekli pa dvoriu kot ivino na vakem sejmu.?
Nagrajeni rablji otokov brez milosti
ilevskega so v zaetku decembra 1953 pogojno spustili domov.
?Moral sem podpisati izjavo, da sem v zaporu obdeloval le zemljo, nisem pa hotel podpisati, da bom v prihodnje sodeloval z Udbo. Do leta 1989 so vekrat straili celo pad oknom domae hie.
O trpljenju zapornikov v obdobju informbiroja se pri nas velika govori in ljudje so prepriani, da so bili za zapahi le privrenci Stalinove trde roke. Seveda ni tako, saj je hotela nova povojna oblast z grozotami Gradike, Golega otoka, Sv. Grgurja, Bilee in drugih tabori obraunati z drugae misleimi. Upam si trditi, da so akcijo nartovano vodili Tito, Kardelj, Rankovi in drugi, zato je njihavo odgovornost najveja.?
Dimitrij ilevski je pred desetimi leti napisal knjigo Otok brez milosti in je bila v hipu razgrabljena. Eden izmed redkih je, e ni celo edini, ki hrani zajetno dokumentacijo iz obdobja upora Jugoslavije proti Sovjetski zvezi, z vsemi zapori in njihovimi efi. Do nje je priel po osamosvojitvi prek beograjske naveze. Seveda je moral vsak kos papirja plaati. Povedal je, da je' bilo med 1948 in 1956 od tiristo tiso lanov partije, izkljuenih 273.000, kaznovanih pa 112.000. V obdobju od 1948 do 1963 so jih 55.633 aretirali in po podatkih Udbe za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok, 5024 pa jih je lo skozi Gradiko, Sv. Grgur in Bileo. Najve Srbov (7235), rnogorcev (3341), Hrvatov (2586), Makedoncev (882) in 555 Slovencev. Vojaka sodia so jih na veletno kazen obsodila 5024, e 11.650 pa so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja poiljali partijski komiteji. Drugi in tretji zaprtim so rekli dvomo?torci in trimotorci. Od vseh aretiranih je bilo kar 21.818 udeleencev NOB, 9234 profesorjev, uiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5081 delavcev in kmetov, 4008 tudentov in dijakov ... Preiskovalci (rablji) so bili za dobro opravljeno nalogo v zaporih nagrajeni. Leta 1953 jih je oblast kar 36 razglasila za narodne heroje, mnogi so postali veleposlaniki v najtevilnejih dravah: Sovjetski zvezi, ZDA, Kitajski, Zdruenih narodih, Kanadi, Indiji.
Rehabilitiran po 45 letih
Leta 1996 je Dimitrij ilevski na okrono sodie v Ljubljani vloil zahtevo za zaito zakonitosti ter jo kmalu prejel od vrhovnega sodia. Primer je obravnavala sodnica Vera Derenda Vatovec, doma iz Ribnice, in mu dala monost, da si ogleda svoj dosje. ?Ogledujem si svoj dosje in se grenko smejem. Zasliim sono kletev: Preklete svinje, saj nikoli nisem bil v Srbiji, e manj pa v tem Poarevcu. Drugi znanec vpije: Kje je stal takrat zapor v Novi Gorici, Nove Gorice takrat sploh ni bilo! Po zapiskih v teh arhivih smo bili razmetani po vsej dravi, medtem ko smo deli v Titovih, partijskih zaporih. Zame je pisalo, da sem pet let odse?el v mariborskem zaporu. Ko razmiljam o razsodbi okronega in vrhovnega sodia, da sem po 45 letih konno rehabilitiran, se vedno spomnim sotrpinov, katerih kosti e danes s kamni prekrite leijo na otokih brez milosti, v Gradiki in Bilei.?
La je trajala e 26 let
Tito in partija sta javnost znova povlekla za nos s sporoilom, da so zadnjega informbirojevca z Golega otoka izpustili leta 1956. ?Zadnja skupina kaznjencev za delikte sovrane propagande, tako so nas imenovali, pa je bila izpuena s .Sv. Grgurja leta 1982, kar 26 let po zaprtju Golega otoka.?
?Tovarii in tovariice, delegati. Svetovna javnost nas napada, da smo aretirali in spravili v zapore precej vijih oficirjev in partijskih delavcev. S tega kraja pa jim jaz sporoam, da smo aretirali enega generala Sretana ujovia, potem Andrijo Hebranga, nekaj nijih oficirjev in e nekaj olarkov. Pred nikomer ni ne skrivamo, nas partija ui, da govorimo samo resnico in ni drugega,? je donelo po zapornikih dvoriih in vsej Bilei med 6. kongresom KPJ v Zagrebu, ko je Tito poskual omiliti tevilo izoliranih nasprotnikov sistema.
?Pozabil je, da so bili olarki 9234 profesorjev, uiteljev, zdravnikov, akademikov, pisateljev in drugih izobraencev ter mnogo generalov, panskih borcev, borcev oktobrske revolucije,? grenko pripominja ilevski. ?Tudi takna je bila naa partija?.
--------------------------------------------------------------------- |