| Osnovan srpski klub za istorija "Vardar" |
| Malinovsky |
Da ne se povtoruvam,celata diskusija ja imate na http://www2.serbiancafe.com/cir/diskusije/mesg/21/004352143.html?13
Inaku eve i dve snimki od vnatresnosta na institutot,koj se naogja vo gradski zid na sprat,na jug od sedisteto na VMRO-DPMNE,nad preminot vo koj se naogja "Caffe Blues",sproti fotokopirnicata
http://www.geocities.com/old_serbia_1346/vardar.html
Zadacha na institutot e studiranje na srpskata kultura i etnologija vo Republikava.Ako imate vasi predlozi i sugestii,ostavete gi tuka. |
| DJ_SHEMA |
Mochko
Eugene Borza - In the shadow of olympus the rise of Macedon chitaj pa da vidish ushte od koga postoi Makedonskiot narod i jazik.
I ako narodot bil krsten po teritorijata znachi ne postoel a?
Nego kazi mi zoshto vo juzna srbija upotrebuvaat golem broj na Makedonski izrazi?
|
| Misirkov |
Jas imam predlog: bi vi sugeriral da ja istrazite i javno otpecatite korespodencijata na sprskite diplomati vo Makedonija i vo sosednite zemji za prasanjeto na Makedoncite. Eve moj prilog -- pismo od Petar Karastojanovic, srpski konzul vo Solun do Dragutin Franasovic, minister za nadvoresni raboti vo 1888 godina -- koj se nadevam deka so zadovolstvo kje go prifatite bidekji kazuva nekoi vistini:
"Do ministerot za nadvoresni raboti na Srbija, g. Dragutin Franasovic.
Cest mi e so ova pismo da Ve izvestam za katolickata propaganda vo ovoj vilaet, kako i za toa kolku od pravoslavnite ziteli primile muhamedanska vera i zaradi podobar pregled toa go iznesuvam tabelarno.
Pritoa, moram da konstatiram edna cudna pojava, a taa e deka site koi minale vo katolickata crkva i vo muhamedanskata vera mu propadjaa na egzarhatot, onie pak koi i pripadjaa na Carigradskata patrijarsija brojno se mnogu neznacitelni.
Nema potreba da dodadam deka tie sto ja vodat propagandata na katolicizmot trosat mnogu pari, sto se podrazbira samoto po sebe, no ima i edno mnogu polezno sredstvo,a toa e sto na Makedoncite im se veli deka pod nivnata zakrila kje im se zapazat nivnite narodni (nacionalni) prava i jazikot. Ocevidno e deka na takov nacin mnogu uspevaat."
(IZVOR/original: Arhiv na Srbija MID PO F.P. Dosie 15 Pov. br. 154/1888, str. 73).
Znaci srpskiot konzul pravilno kje zabelezi deka za Makedoincite vo 19. vek, mosne bitno e prasanjeto za "narodnite prava i jazikot", odnosno za nivnite posebni nacionalni obelezja. Za da go zapazat makedonskoto, masovno ja napustale Bugarskata Egzarhija, koja neli e bugarska crkva a ne makedonska, i preminuvale vo katolici i muslimani.
P.S. Republikata ima ime neli, ili e mnogu tesko da se izgovori/napise? |
| Malinovsky |
Terminot "Makedonci" e regionalna oznaka i ne oznachuva nacionalnost.Dokaz za toa e retkata upotreba da toj termin vo istorijskite izvori.Pod Makedonija po sredniot vek se oznachuvaat razni teritorii-Albanija,Epir,Trakija,Srbija,Crna Gora,Bosna i Hercegovina.Toj termin e relikt od istorijskata tradicija vo zemji kade izrazeniot etnicitet na naselenieto zabelezano vo izvorite kako bugarsko,grcko,srpsko,vlasko i drugo.Na toa ukazuvaat slednive fakti
-Nema oformuvanje na srednovekoven narod pod ime Makedonci
-Nema drzavna,kulturna,religiozna ili politicka organizacija koja bi gi narekuvala svoite clenovi Makedonci
-Izvorite za "Makedonci" se mnogu poretki od tie za Grci,Srbi,Bugari i najcesto doagjaat od izvori odalecheni od etnichkata situacija na tloto na Makedonija.
Tie izvori oznachuvaat edno imitiranje na antichkite geografski tradicii.Tie se sekogash vo kontekst na oznachuvanje na pripadnosta na lugjeto vo geografska Makedonija,a ne izrazuvaat bilo kakva formula po koja bi nastanal Makedonski narod.Izvorite se vo kolizija so masovnoto izjasnuvanje na naselenieto za Srbi i Bugari i negovata registracija kako takva od stranski patepisci |
| OooOo |
Bravo, samo me interesira kako kje go pobiesh faktot na tie lugje shto sebe se narekvuaat Makedonci. Koi ne se osekjaat nitu Srbi, niti Bugari nitu Grci. Nemozhesh ti na nikogo da mu kazhesh shto da bide, niti ti, niti tvoite istomislenici.
|
| Whitebaby |
Malinovsky, ako se osekjash ko Srbin toa e tvoja zaguba, megjuta nemash nikakvo pravo da ni kazhesh sho sme i kako treba da se osekjame NIE! Nemash nikakvi fakti tuku samo tresesh nesho rekla kazala! I daj odbi veke ednash! [}:)] |
| Malinovsky |
Soglasen sum deka takvi ima i soodvetno na toa,mora da se priznae oti niz deceniite e sozdadena svest,pomesani se regionalnite kulturi,"izbieni" se alternativnite iminja od opstenje,pa sega,vo moderno vreme,stanuva zbor za Makedonci.Problemot e shto nekoi se obiduvaat da go pomestat ovoj proces,proces na narodoobrazuvanje,dlaboko vo sredniot vek ili duri antikata,za sto ne postojat dokazi,odnosno postojat,no takvi koi razgladani vo zaednistvo so drugi dokazi i od niv izvedeni tolkuvanja,go dokazuvaat tokmu sprotivnoto od teorijata za rana avtenticnost na makedonskiot etnos.
Soglasno so toa treba da se uvazi vospriemanjeto na fazite vo koi denesnite predci na Makedoncite bile Bugari,i vo pomala mera Grci ili Srbi........... |
| Misirkov |
----------------------------------------------------------------------
Terminot "Makedonci" e regionalna oznaka i ne oznachuva nacionalnost.
----------------------------------------------------------------------
Interesno, a Karastojanovic bas izvestuva za masovno prelevanje na MAKEDONCI od bugarska crkva vo drugi isto taka tudji na Makedoncite crkvi za da si gi zacuvaat "narodnite prava i jazikot", sto kje rece nacionalnite obelezja.
Makedonskiot narod imal svoi organizacii kako i svoi nacionalni simboli pod bilo koja drzavna ili druga organizacija vo 18, 19 i 20 vek. Primeri na makedonski obelezja:
- Makedonskiot grb na vostanicko zname vo prvoto srpsko vostanie od 1804 g.
- Makedonskiot grb na grbovnikot na Ladislav Festetic od 1837 g. (se naodva vo bibliotekata na Matica Srpska vo Novi Sad)
- Makedonskiot grb vo ostavstinata na Ljudevit Gaj od 1842 g.
- Makedonskiot grb vo Rilskiot manastir od 1844 g. -- da napomenam li deka se razlikuva od bugarskiot?
- Makedonskiot grb vo prepisite na Pajsievata istorija od 19 vek koga bugarskiot narod vo Evropa bil nepoznat i zaboraven, a bugarskiot jazik bil smetan za dijalekt na srpskiot.
- Makedonskiot grb vo heraldickata tablica na Milan A. Simic od 1851 g.
- Makedonskiot grb na revolucionernoto razlovecko vostanie od 1876 g.
- Makedonskiot grb na revolucionernoto zname na Ilindenskoto vostanie od 1903 g.
----------------------------------------------------------------------
Izvorite za "Makedonci" se mnogu poretki od tie za Grci,Srbi,Bugari i najcesto doagjaat od izvori odalecheni od etnichkata situacija na tloto na Makedonija.
----------------------------------------------------------------------
Neka se i poretki, so ogled na obidite da se unisti sekakva traga za makedonstvoto, vo koi napori i ti spadjas, ne znaci deka takvi nema. Kako i da e, objasnuvanjeto deka "tie izvori oznachuvaat edno imitiranje na antichkite geografski tradicii" odnosno deka ne oznacuvaat makedonski narod - e liseno od logika. Antickite geografi kako Strabon na primer, mnogu jasno kazuvaat stoe i kade e Makedonija.
|
| Malinovsky |
Whitebaby,
Sega go vidov tvojot post.Nikoj ne ja negira segasnosta a taa e:Makedonski narod postoi,sega.No minatoto ne smee da se menuva zaradi segasnosta....... |
| Malinovsky |
Misirkov,
Nemoj sega so argumentite na Donski & Co. od tipot "Makedoncite postoele,a toa sto se narekuvale Bugari,Grci,Srbi ili sto tie bile narekuvani taka od drugi niz vekovite e nebitno".... |
| Misirkov |
Tocno makedonskiot narod postoi. No ako sega postoi a porano ne postoel (sto e nonsens), objasni togas od kade makedonski heraldicki simboli koi sto vodat koren od drevnosta i toa bas vo vremenskiot period koga se sozdavaat nacii-drzavi vo Evropa?!
Eve ti uste eden poblisku do tebe:
Makedonski grb vo crkvata Sv. Nikola kaj Ljuboten vo Skopska Crna Gora od 1935 godina. Toj se naodja na slikata na Carot Dusan, kade sto se naredeni i drugite grbovi na "slovaneskite" narodi na Balkanot.
P.S. Vidi go mojot post za razgranicuvanje medju Makedonci i Bugari vo dopis od 12 vek.
|
| Malinovsky |
Zaboravash na primer deka Makedonskiot narod e odsaten od istorijskite dokumenti na narodite koi vladeele so ovaa oblast:Vizantijci,Bugari,Srbi,Turci a isto i od nivnata tradicija.Albancite,Bugarite,Grcite i Srbite na nivo na selani blizu granicata so Makedonija ne gi narekuvaat Makedoncite taka.... |
| Strelec |
quote:
Originally posted by Malinovsky
Terminot "Makedonci" e regionalna oznaka i ne oznachuva nacionalnost.
Ај Малиновски повтори го ова уште еднаш (сега, или во твоите наредни постови), па да ти го заверам свидетелството... Тоа ти е ионака напишано уште од првиот твој ден овде (вклучително и оценката по историја), ама сега само печат му фали!
|
| Misirkov |
Makedonskiot narod NE e odsaten od istorijskite dokumenti na narodite koi vladeele so ovaa oblast. Naprotiv, ima mnogu dokumenti koi ja pravat tvojata izjava smesna, no mene kje mi zeme mnogu vreme site da gi postiram. A i ne bi sakal da ti stavam istoriski dokazi na tepsija, zosto ti ako imas malku doblest kje se "razrovis" niz bibliotekite i kje gi najdes samiot.
Inaku mene srpskite dokumenti ne mi se najinteresni bidejkji srpskiot interes za zavzemanje na Makedonija doadja najkasno od drugite zavojuvacki tendencii.
Mene mi se najinteresni grckite. Si cul li za svedostovoto na PINELOPA DELTA vo vrska so formiranjeto na makedonskata nacionalna svest vo "TAJNITE NA MOCURISTATA" kon krajot na 19. vek??? Medju drugoto gospodja Pinelopa, kojasto e golema grkinka, veli deka:
"NIVNIOT JAZIK BESE IST, MAKEDONISTICKI (sic!).....NIVNATA NACIONALNA SVEST BESE SAMO MAKEDONISTICKA(!). NO KOGA BUGARITE JA PROGLASIJA SVOJATA CRKOVNA NEZAVISNOST (1870)...MAKEDONIJA SE PODELI NA PATRIJARSISTI GRCI I EGZARHISTI BUGARI, PRI STO LUGETO OD EDNO NASELENO MESTO, PA DURI I OD ISTI FAMILII SE DELEA VO ODNOSNIVE DVE PARTII." (str. 44)
|
| Malinovsky |
Stelec,
Chiva e odgovornosta za takva retorika?Jas ubavo postnav vest za noviot srpski institut vo Skopje i ocekuvav da se debatira na taa tema,no kolegite zavlekoa vo eden drug pravec.......a za institutot ima da se diskutira,vo pocetna faza e i ocekuvav kritiki i predlogi.... |
| Strelec |
quote:
Originally posted by Malinovsky
Stelec,
Chiva e odgovornosta za takva retorika?
Твоја!
quote:
Originally posted by Malinovsky
Zadacha na institutot e studiranje na srpskata kultura i etnologija vo Republikava.
На која република мислиш??? Стегни заби, замижи, речи си во себе: “Мечка страв, мене не страв“ и кажи гласно: МАКЕДОНИЈА!
|
| Misirkov |
Nie ubavo ti cestitavme so predlog za publikuvanje na delovi od srpskata diplomatska korespodencija, no ti zabega vo "bugarskata teorija" pa pak ispadna za podsmev. Kako i da e, najdi gi ako mozes i stavi gi na pocesno mesto vo vasiot klub slednive makedonski heraldicki simboli (jas kje ti pomognam ako treba):
- Makedonskiot grb cuvan vo manastirot Gornjak pokraj Mlava vo Srbija od circa 1750 g. Hrisovulata e na Knez Lazar koj sto mu ja podaril na manastirot vo 1380 godina.
- Makedonskiot grb vo istorijata na Raic od 1794 g. Za tie sto ne znaat, Raic e eden najprocuen srpski kaludjer, a preku negovata "Istorija" se sirela upotrebata na makedonskiot grb i ime vo Srbija i naokolu.
- Makedonskiot grb vo grbovnikot na Ivo Saraka vo Dubrovnik od 1746 g. Za da nema zabuna, ova e ZEMSKI grb na Makedonija so zolt lav na crveno pole. Vo Tatarstan, kje prifatis se nadevam, nema lavovi.
- Makedonskiot grb vo patrijarsiskite pecati i grbovi na Karlovackata mitropolija od 1741 g. Stojan Novakovic uste vo 19. vek go zabelezil faktot deka na grbovite i pecatite na Karlovackite mitropoliti imalo minijaturni grbovi na Srbija, Hrvatska, Bugarija, Bosna, Makedonija i Slovenija, no ovoj poznat fakt bil nedovolno istaknuvan od predvoenata srpska istoriografija.
- Makedonskiot grb koj se naodja na pecatite na voenite lica vo Vojvodina od 1712-1728 g.
- Makedonskio grb vo rakopisnata stemografija na Pavle Riter Vitezovic od 1701 g.
- Makedonskiot grb vo fojnickiot grobovnik od okolu 1675, koj se cuva fo franjevackiot manastir Sveti Duh nad Fojnica.
- Makedonskiot grb vo grobovnikot vo Muzejot za primeneta umetnost vo Belgrad od circa 1620 g.
- Makedonskiot grb vo grbovnikot na Marko Skoroevic od 1636-38 vo Viena sto se cuva vo poranesnata Dvorska bilbioteka pod br. 7683.
- Makedonskiot grb vo heraldickiot "Belgradski grobovnik" od 1640 g. (se cuva vo Narodnata biblioteka pod br. 683)
itn., itn.
Kazi sega, koj od kogo crpel istorija?! |
| Thunder from down under |
strelec aj recimu YOU ARE FIRED na ovaj maloumnikosky,
mi se gnasi od nego da mu ebam korenot rasipan da mu ebam negov
misirkov, i ti najde so bolen covek da se raspravash , so nego so zbor ne mozish da se razberish , gledash deka zabegal covekot skros,
ostajte go neka si ebi majkata, odit od grcki forumi pastirat tuka ,grci ne prajt, posle 10 minuti odit od na srpski forumi pastira najsloso sho se imat pishuvano za makedonija srbi ne prajt, pa od bugarski forumi pastira , bugari ne prajt |
| Thunder from down under |
shto majka barat srbija so vardar be skrenat eden,
vardar e cisto makedonski od pocetok do kraj,
od shar planina do egejsko more,nemat nikakva vrska so srbija |
| Whitebaby |
quote:
Originally posted by Thunder from down under
vardar e cisto makedonski od pocetok do kraj,
od shar planina do egejsko more,nemat nikakva vrska so srbija
Mislish od Vrutok do Egejsko more. [:)] |
| bitushanec |
Jas predlagam Malinovich da go ignorirame. Shto mozheme so chovek koj si ja smenil nacijata oti dedo mu zemal plata od srbpskiot kral i dobil nekoe nivce na suvata Skopska Crna Gora.....
Soselanite na Malinovich i samite i samite si se podsmevaat na toa kako si ja prodale narodnosta, pa velat: "pisal sam se srbin, ke igu da uznu plaku" i "dal mi srpski kralj njivche, pisal sam se srbin"......
Sega verojatno kako shto mi izlgeda, Malinovich go plaka i bugarskata drzhava, pa shto mozheme so takov chovek shto e "bugar" i "srbin" vo edno vreme....Kako shto gledam niz sajtovive Malinovich e vo Rusija, pa koj znae koi tajni sluzhbi go potplakaat, sirot si nema druga rabota pa samo nagnal da ne negira nas makedoncite.... |
| Malinovsky |
Kade si Moderatore da go izbrises gorenapisanoto.Kakvi se ovie ad hominem napadi so izmisleni semejni priliki od strana na "Bitushanec"?Ili imas dvojni standardi? |
| Misirkov |
Postirav tema za crnogorskiot etnograf Lipovac, a tebe te nema nikade! Cekam da cujam dali go najde Makedonskiot ZEMSKI grb sto ti go preporacav ili grbot vo karlovackata bogoslovija (kade sto makedonskiot e zastapen ramnopravno so srpskiot, bugarskiot, sloveneckiot itn.)??? Uporno cekam objasnuvanje od kade heraldicki simboli so anticki oznaki (lav) za narod sto navodno ne postoel??? Ako ne znaes ili ne ti odgovara na ideoloskata ti mnatrica, barem bidi maz i priznaj namesto da se proseruvas so "ad hominem" odbrana. Eve jas ne te napadjam, no baram da odgovoris.
Uste eden moj obid da (ti) prikazam deka "padas sa Marsa" so prikaz od doverliv dokument ispraten do Ministerstvoto za vnatresni raboti na Kralstvoto SHS vo 1923 godina. Citaj:
"...Makedoncite smetaat deka se poseben narod, makedonski i deka treba da imaat avtonomija. Ova narodot go prifati zosto toa odgovara na negovite cuvstva deka po vekovnoto robuvanje, terba da bide avtonomen..."
(Izvor/original: Arhiv Jugoslavije, MUP KSHS, dok. 4. 485, 17.12.1923)
Znaci identifikuvaniot MAKEDONSKI NAROD, koj bil pod ropstvo so vekovi, na pocetokot na 20. vek se bori da bide avtonomen. Hmmm...
|
| OooOo |
quote:
Originally posted by Malinovsky
Kade si Moderatore da go izbrises gorenapisanoto.Kakvi se ovie ad hominem napadi so izmisleni semejni priliki od strana na "Bitushanec"?Ili imas dvojni standardi?
Dvojnite standardi bea primeneti na tebe, zatoa shto ne beshe odstranet od samiot pochetok. A ako znaesh da vregjash (chitaj cel Makedonski narod), kje morash da prifatish i da bidesh vregjan. Ti go odbra toj pat.
I te molam ne gi prevrtuvaj rechenicite, demek ti si nevinoto jagne, a nie crnite ovci.
|
| Malinovsky |
Misirkov,
Ne znam za kakva "ideoloska matrica" zboruvas.Nema tendencija na koncipiranje na demagoska struktura izdignata od lazni premisi vo moite tekstovi,samo sprotistavuvanje na obidot eden mal broj mislenja zemeni od istorijskite meridijani da se prikazat kako slika na imanentnata etnoloska realnost,koga e tolku ocebijno deka doagjaat vo sudir so mnozinstvoto beleski i svedostva za bitieto na naselenieto vo Makedonija.
Makedonskite grbovi se samo odraz na edna renesansna tradicija na ozivuvanje na istorijskite praformi vo sluzba na dnevnopoliticka romantika.Ima grbovi na Slavonija,Dalmacija,Epir i Crna Gora,no tie ne soodejstvuvaat na nikakva posebna etnografska edinica..
Ne polzuvam argument po analogija,tuku samo gi sublimiram istorijskite pokazateli spored nivnite najverojatni vektori.
Relativno docnite mislenja za Makedonija i Makedonci se odraz ili na uslovnoto imenuvanje na zitelite od geografska Makedonija za Makedonci ili formulacija izvedena od heterogenite makedonizmi od avtonomisticki,socijalisticki ili drug teorijski izvor,koi se pojavuvaat tuka i tamu vo mislata na docniot 19 i prvata polovina na dvaeseti vek. |
| bitushanec |
Vidi Malinovski, ne te navreduvam jas tuku kazhuvam vistiniti "prichi" na tvoi "sonarodnici"-"srbi od Makedonija". Srbski narod vo Makedonija nikogash ne egzistiral, ne postoel, a zgora na toa i ne e registriran. Za zal mnogu makedonci od SK Crna Gora, Kumanovo, Brodsko i Tetovsko podlegnaa na srpskata shovinistichka propaganda, isto kako sto mnogu makedonci sto podlegnaa na bugarskata i grckata. Site srbomani makedonci vo Makedonija nastanaa kako rezultat na toa sto srpskiot kral im dal nekoe tursko nivce na poklon posle 1920-tite i toa e fakt. I da imalo srbi vo Skopje ili Tetovo, tie srbi se iseleni ili vo Vojvodina ili Rusija. Na pr. selata megu Kr. Palanka i Kumanovo na granica so Srbija se naseleni od makedonci od Kochansko, koi dosle po Karposovoto Vostanie, oti starosedelcite prebegnale vo Avstrija i Rusija. |
| Misirkov |
Bitushanec, ne e toa sporno. Sporna e ideoloskata matrica na Malinovsky (izrazena vo negoviot prv odgovor do mene): usta polna so "geografskata oblast," za cii sto makedonski narod demek imalo "malku dokumenti" (kakov katastrofa-"argument"!).
Ako zememe legalno-pravno, sekoja obast vo svetot e "geografska." No faktot deka istoriski postoi makedonska nacija gi izbezumuva Malinovci, pa vo gorenavedeniot kalup stavaat se i sesto, i zatoa doadjame do tragikomicni situacii. Koga kje im ponudis nesto nadvor od ideoloskata matrica so tendencija da im pokazes deka ima "etnografskata oblast", izleguva deka nema da majdes osnova za diskusija. Vidi mu go samo objasnuvanjeto za makedonskata heraldika kako nekakov "renesansen zanes" - prosto neverojatno.
Ajde da daeme uste eden primer, pa da vidime mozen komentar. Sleduva izvadok od specijalnata studija "SITUACIJATA VO MAKEDONIJA" od Glavniot Stab na Francuskata armija od 1-vi juli 1903 sproti Ilinden, a koja e poucna i za sostojbite denes:
"Glavnite pricini za nemirnata polozba sto vladee vo Makedonija od povekje godini navamu, a koja se zaostrila minatata esen mozat da se rezimiraat vo nekolku zbora: toa e pred se nepodnoslivata situacija sto na Hristijanite im ja sozdadoa Muslimanite, Albancite i drugi, situacija koja turskata administracija ja odrzuva namerno ili ne saka da ja podobri; toa e i procem otvoreno projavenata intencija na silite da go odrzat status kvoto, intencija koja na Makedoncite ne im ostava nikakva nadez da se izvlecat od spomenatata dominacija so miroljubivi sredstva.....Vnatresnata Makedonska Organizacija e formirana isklucivo od makedonski elementi. Nejzinite clenovi bile uciteli, svestenici i vidni luge od zemjata. Nejzinoto vlijanie vrz mnakedonskite selani e znacajno; bez nejzina poddrska ne e vozmozno nikakvo vostanie; nejzina deviza e "Makedonija na Makedoncite", a toa moze da se resi so edno straotno vostanie..."
(Krste Bitovski, "Nastanite sproti Ilindenskoto vostanie", Nova Makedonija, 27-31 juli, 1993 gofina).
|
| Malinovsky |
Bugarskiot karakter na VMRO e von bilo kakva diskusija.
VMRO e bugarska spored:
Svoeto ime,svojata programa,svojata dejnost,sprotistavuvanjeto na Srbija i Grcija (ne i na Bugarija),deklariranosta na svoite osnovaci i nositeli na revolucionarnata dejnost,izrazeni eksplicitno vo soodvetnite statuti,memorandumi,programi,artikli,memoari.Da se negira toa e ednakvo na uslov,so pogolem uspeh kje se tvrdi deka Sinn Fein-IRA e tursko dvizenje..... |
| Misirkov |
Vo tvojata glava toa e von diskusija. Vo realnosta, ne e taka. Studijata na GS na Francuskata armija e pravena vo razgovori so golem broj dejci na BMPO. Shodno mototo Makedonija na Makedoncite! Bitno e da se kaze deka vo svojata priroda, BMPO e tajna organizacija, taka sto umesnosta na bugarskata drzava da i nametne nominalen "bugarski" karakter e olesneta i cesto rezultira so zamena na etatimi, etnonimi i tezi.
Ne e tocno deka BMPO ne deluvala i protiv Bugarija. Sandanski, naznacen od Delcev, stanuva "Pirinski car" upravo bidejkji gi odbiva i vooruzenite upadi i provokacii na bugarskata armija i podocna kontra ceti. Duri i nekoi od "vrhovistite" iskazuvaat anticka makedonska svest (kako Jankov na primer).
Primer: samiot biograf na Goce Delcev veli za bugarskite trojanski konji tnr. "Vrhovni komiteti" deka "PROTIV KOI BMPO NAJZESTOKO SE BORELA". Koga Goce svatil deka e izigran kako i celata Organizacija za rpedvremenoto podiganje na nacionalnoto vostanie Ilinden, opisan e kako solzi mu tecele. |
| Malinovsky |
Jas rekov i pak kje recam:na lugjeto cii mozoci bea pereni na sekojdnevna osnova mozebi i ne im e tolku ocebijno,no bi trebalo da bide na site koi se zanimavaat so istorija,makar i kako "internet entuzijasti" koi ne se snabdeni so detalno bibliografsko i arhivsko znaenje i ne se opremeni so proverenite a i najnovite metodi na izvlekuvanje naucno izdrzani zaklucoci.Ocebijnoto vo ovoj slucaj e: VMRO e bugarska organizacija po svojata inspiracija,deklariranata nacionalnost na nejzinite prvobitni osnovaci i podocnezni celnici,po svojata opredelba za ili aftonomna Makedonija so Bugarsko naselenie ili za obedineta Bugarija,po deluvanjeto za bugarskata kauza.
Za toa postojat povekje dokazi:dokumenti,statuti,intervjua, memoari,artikli napisani od strana na dejci na VMRO vo site nejzini hronoloski fazi,dokazi koi se odraz na izrazen sloboden govor i koi ne se doktorirani od nicija strana.
Na internet se prisatni golem broj od tie dokazi i,Misirkov,bi te navredil ako kazam deka ne si zapoznaen so niv,a toa sto ja ignoriras ocebijnata i po implikacija i po eksplicitni odrednici,bugarska osobenost na VMRO e tvoj izbor,vo najdobar slucaj potkerepena so nekakvi ambivalentni izjavi od toa vreme.Ako insistiras ponatamu na nekakov etnicko Makedonski karakter na VMRO sprotiven na Bugarstinata,kje bidam prinuden da postavam linkovi kon site raspolozivi svedostva za par exelans bugarskiot karakter na taa organizacija............podobro priznaj deka ne si vo pravo ovoja pat,otkolku da me prinudis da "googlam" |
| Misirkov |
Ako si iskren sprema sebe si kako istrazuvac, znaci ako ne si internet fake kako sto ti imputiraat, kje priznes deka:
1. Prviot pecat na organizacijata e so nazivot makedoniski. Podocna nakalemenoto bugarsko ime (B;lgarsko odrinski revolucioneren komitet), duri i spored Ivan Katardziev, e prifateno iako bilo "nesoodvetna ramka za privlekuvanje na sirokite narodni masi na makedonskiot narod, osobeno od selanstvoto..." Sto kje rece, otkako se neutralizirani nekolkuminata bugaromani, uste vo 1896 g. na kongresot vo Solun go menuva imeto vo TMORO. Desetina godini podocna, na Rislkiot kongres 1905 g. se menuva vo VMORO, za vo 1910 g. da go dobie konecnoto ime VMRO.
2. Imeto e odraz na sodrzinata koja postojano se menuva i doprecizira i soobrazuva so makedonskata stvarnost, osloboduvajkji se od tudjoto, netipicnoto i nakalemenoto (vo slucajov bugarskoto). Sepak, karakteristicno e deka otpadjaat nesvostveni komponenti, a ostanuva samo osnovnata nacionalna pridavka "makedonska", koja neprekinato postoi vo imeto na organizacijata uste od samiot pocetoki i ja definira (sto sekako ne e slucajno).
3. Nesporno e deka VMRO kako organizacija i kako programa niz razlicni formi i preobrazbi, nastapuva i deluva samostojno i vrsi golemo vlijanie vrz procesot na dokonstitutiranje na makedonskata nacionalna svest i osloboduvanje (primer - vo makedonskite crkovno-ucilisni opstini ili preku Ilindenskoto vostanie). Toa prosto ne moze da se odrece so copy-paste citati, zosto imase Ilindenci koi ja prodolzia borbata protiv Bugarskiote okupatori vo 1941-44 i bea svideteli na formiranjeto na makedonskata drzava.
4. Po Ilinden, VMRO se pomalku nastapuva kako oarganiziran politicki faktor, a se povekje kako inicijalna programa. Golema negativna uloga ima vnatresniot rascep predizvikan od povtorniot bugarski obid preku vrhovizmot (uspesen) da se razbie organizacijata odvnatre. Vistinskata cel i sustina na VMRO ja iskazaa nekolkjumina dejci vo 1930tite, otkako tro stivnaa progonite na Makedoncite (4000 aktivisti se ubieni vo Bugarija).
|
| Strelec |
Misirkov, абе го ’отепа’ малиновскиов!:)
btw, сеуште чекам е-маил од тебе!:)
|
| Thief |
Богами, и јас чекам контакт од Мисирков! |
| Misirkov |
Interesno e da se istakne deka "Vardar", cie ime Malinovsky i golemosrpskata/golemobugarska kompanija go koristat za nivniot klub, e imeto na prvoto oficijalno spisanie za nauka, literatura i politika na makedonski literaturen jazik.
Izleguva vo Odesa vo 1905 godina na inicijativa i vo redakcija na mojot pradedo - K.P. Misirkov. Spored programata, spisanieto trebalo da pridonesuva za sozdavanje "LITERATUREN MAKEDONSKI JAZIK", da bide "ARHIV NA STARITE MAKEDONSKI PISMENI SPOMENICI," "TRIBINA ZA DISKUSIJA PO PRASANJATA OD OBLASTA NA OPSTIOT MAKEDONSKI LITERATUREN JAZIK I KULTURNATA ISTORIJA NA MAKEDONIJA."
P.S. Bradest seirdzija: sto sum vetil, jas kje ispolnam iako so zadocnuvanje. Povtorno kje odam na pat na dva drugi kontinenta i izvini nema da mozam da bidam na vreme. Da bidam iskren, tekstot go pocnav, no ne e zavrsen.
Thief: kazi ako treba nesto.
Pozdrav.
|
| Misirkov |
Spisanieto "Vardar" znaci vo 1900 godina vo svojot prv broj gi postavi temelite na makedonskata etnografska statistika.
Imeno, K.P. Misirkov napravil demografski ispituvanja vo selata vo "juzna Makedonija" (pazarsko, gevgelisko, solunsko i kukusko). Toj vo ovaja prilika gi popisal selata (NOTE to Malinovsky: ne gi "izmocal" tuku gi prebrojal zitelite)[;)] popisal kukji, opstestvenata polozba i naselenieto po nacionalnost. Taka pokraj Turci, Vlasi, Gjupci, vo naselenieto figuriraat MAKEDONCI, kako najbrojno selsko naselenie vo ovie kraista!
Na krajot od statistickite spisoci citame: "ZAPISAL VO 1900 GODINA K.P. MISIRKOV."[;)]
|
| Misirkov |
Koga sme kaj "Vardar" uste da vi ukazam deka vo 1893-94 godina vo Belgrad bilo osnovano od strana na makedonskite ucenici ucenickoto drustvo "Vardar." Vo tockata prva od clenot 3 na "Pravilata na druzinata Vardar" se veli deka celta na Druzinata e da:
"RABOTI VRZ ISPITUVANJETO I ZAPOZNAVANJETO NA SVOJATA TATKOVINA VO GEOGRAFSKI, ETNOGRAFSKI I ISTORISKI POGLED".
Slicno, vo 1902 godina vo Belgrad e obrazuvam makedonski klub, koj izdaval svoj pecaten organ "Balkanski glasnik." Kako edna od programskite zadaci, Klubot i vesnikot ja postavile borbata "NA MAKEDONIJA DA I SE DADE AVTONOMIJA I DA SE PRIZNAE NEJZINIOT SLOVENO-MAKEDONSKI DIJALEKT".
Pozdrav. |
| tim |
Thif and Misirkov and all you macedonians,
quote:
„Македонија има свои интереси и своја политика. Кој работи на присоединување на Македонија кон Грција, Бугарија и Србија, може да биде добар Грк, Бугарин или Србин, но никогаш не може да биде добар Македонец!“
Гоце Делчев
Do you know where these words are taken from? Are these words really said by Goce Delchev? Is this quota accurate? And how does this quote continue?
I would appreciate any answer. Thank you. |
| tim |
Does anybody on here have an answer to my questions about your favourite “Goce’s” quote?
Some of you have these words as signature and apparently do not know anything about them, even their meaning!
|
| Misirkov |
Tim, mozam da ti kazam samo edno za koe sto znam:
Britanskiot konzul vo Solun, E. Berter, vo 1878 godina za vreme na tnr. "Istocna kriza" i pregovorite okolu San-Stefanskiot miroven dogovor, mu ispratil izvestaj na britanskiot ambasador vo Istambul Austin Henri Lajar, vo koj se veli:
"Za da se prikaze San-Stafenska Bugarija kako drzava spored zelbata na makedonskiot narod, ruskite agenti vo Makedonija se angaziraat da go pottiknat narodot so peticii da se opredeluva za priklucuvanje na Makedonija kon Velika Bugarija,a od druga strana pak na ist nacin, potpisi sobiraat Grcite i Turcite protiv Bugarija..."
Initeresno e sto bi rekle tataroljupcite za ovoj izvestaj na oficijalna Britanija, koja preku uvidot na svoite diplomati zboruva za "makedonski narod" vo ist kos so Grcite i Turcite, koj bi mozel da bide manipuliran za prisoedinuvanje kon Bugarija. Sto bi rekol ti?
|
| tim |
As I expected you do not know the answer. Here it is: http://forums.vmacedonia.com/topic.asp?TOPIC_ID=6738
|
| Ceki |
looool, abe ne e slep ke najt timmie, eh deca[:D]
samo spamirat po forumov |
| Misirkov |
Nesto saka da ni kaze tataroljubceto, arno ama ne se doiskazuva! Izgleda kje padne kaj Strelec pak na ispitot, nedovolen 1! Ama sto da se pravi, sipano mu e vo debelata shtimba so gondini. Vo sustina e mnogu zalno.
Jas mu dadov citat kade sto se spomenuva ocigledna manipulacija so citiram "makedonski narod" za da se sozdade San-Stefanska Bugarija po diktat na Rusija (nikako kako stremez na Bugari za takva drzava), ama Tim si znae samo za Talevci i toa si vergla.
Ajde da vidime uste nesto od Petar Danilovic Draganov (1857-1928), sestrano obrazovan slavist od bugarsko poteklo. Napisal povekje trudovi od oblasta na makedonistikata (NOTE for Tim: makedonistika e nauka za makedonskiot jazik!). Vo svojot prilog "ANALIZA NA TRUDOT NA OFEJKOV", Draganov kje napise:
"Vo 1884 godina se pojavi prviot del od siroko zamisleniot zbornik sto mu pripadja na ohridjanecot Kuzman Sapkarev, kade sto se vneseni odlicno zapisani obrasci od malku poznatata makedonska proza za prucuvanje na makedonskite dijalekti...
Makedonskiot zbornik, makar sto se izdava od strana na Bugarskata egzarhija pod redakcija na g. Ofejkov so cisto propagandisticka cel, t.e. da se odbrani golemobugarskata ideja vo makedonija od pretenziite na isto takvata srpska ideja, ednovremeno so toa kje dade se cini cenet pridones i vo riznicata na makedonistikata, zosto vo ovoj zbornik, sudejkji spored podatocite sto mu prethodat, kje izlezat 1500 obrasci zapisani od samite Makedonci i ispreteni vo Bugarskata egzarhija od nejzinite dejci i uciteli vo Makedonija."
"Zurnal Ministerstva narodnogo prosvestenija", S. Petersburg, Delo, april 1888. |
| element |
Dosta se napregavte megu dvette svetski vojni, koga se kolonisirase delot od Makedonija.
Ostavegeti gi cesnite gragani da ziveat vo Republika Makedonija |