| Homer MakeDonski |
Преземено од Македонскиот Медија Мониторинг
= = = Original message = = =
KNIGA ZA GRCKITE MASAKRI VRZ MAKEDONCITE
Pocituvani,
Ve izvestuvame deka neodamna izleze od peCat knigata "Grcka
anti-makedonska borba (prv del: od Ilinden do Zagoricani 1903 - 1905)" od
istoricarot Dimitris Litoksou. Knigata nudi dosega neobjaveni potresni
svedotva za terorot to go sproveduvale grckite andartski ceti vrz
Makedoncite na pocetokot na 20 vek.
Dosega i drugi avtori piuvale na ovaa tema, no knigata od Litoksou
e isklucitelno zna~ajna i vredna zaradi toa to Litoksou e Makedonec koj e
roden (a i denes zivee) vo egejskiot del na Makedonija! Za razlika od
ostanatite makedonski avtori, koi piuvale na ovaa tema, Litoksou ja imal
retkata moznost licno da gi istrazuva arhivite vo Grcija i trpelivo da
sobira materijali za temata to ja opiuva. Svedostvata to toj gi objavuva
glavno se zemeni od dosega neobjavenite dnevnici i zapisi to gi ostavile
samite grcki andarti, vo koi samite tie piuvale za masakrite to gi pravele
vrz makedonskoto naselenie.
Vo knigata megju drugoto e procitate za:
- Odnosot na grckata drzava kon Ilindenskoto vostanie, kako i odnosot na
sovremenata grcka istoriografija kon Ilinden.
- Dosega neobjaveni dokumenti od prepiskata pomegju grckite sluzbenici vo
Makedonija so svojata vlada za vreme na Ilindenskoto vostanie. Taka, na
primer, grckiot konzul vo Bitola, na 25.07.1903 godina (star stil) vo
doverliviot izvetaj do grckata vlada, pomegju drugoto, piuva: "Vostanatoto
naselenie sega e ubedeno deka se bori za svoeto osloboduvawe i nito ne moze
sega da gi zapre nivnite revolucionerni ubeduvanja". Od isklucitelno znacenje
e negovoto priznanie deka grckata vlada tajno ja pomagala turskata vojska.
Toj pisuva: "Pri sekoja moznost i pomagame na turskata vlast za zaduuvanje
na dvizenjeto." Grckiot andart Levidis vo svoeto doverlivo pismo do grckiot
Minister za nadvoreni raboti piuva: "Turcite gi zatvoraat ocite sprema
grckite bandi i dejstvija... Niedna od bandite pod komanda na grcki oficer
ne se sudrila dosega so Turcite..."
- Zverstvata to gi pravele grckite bandi protiv mirnoto makedonsko
naselenie. Za razlika od tvrdeweto na denenata grcka propaganda deka
clenovi na ovie bandi bile "Grci od Makedonija", koi se borele za
"osloboduvanje na Makedonija i pripojuvawe kon Grcija", istoricarot Litoksou
nudi avtenticni dokumenti i svedotva deka golem del od ovie banditi bile
platenici od Grcija (konkretno od Krit), koi bile finansirani licno od
grckata princeza Lujza. Tie imale lazni dokumenti i tajno bile prefrluvani
vo Makedonija.
- Detalen opis na podmolnite ubistva na makedonskite revolucioneri
organizirani od strana na grckiot episkop Karavangelis.
- Dokumentirani podatoci za tajnoto isprakjanje na grcki oficeri od strana na
grckata vlada vo Makedonija so cel da vojuvaat za grckata kauza. Eden od niv
bil i fanatikot Pavlos Melas, koj sepak priznal deka narodot vo Makedonija
voopto ne go poznaval grckiot jazik. Preneseno e avtenticno svedotvo od
samiot Melas, vo koe toj tvrdi deka decata vo edno uciliste vo Makedonija
peele na (citat) "makedonski jazik", to toj ne go razbiral, iako podocna
(kako to samiot pisuva) naucil (citat): "nekolku makedonski zborovi".
Ponatamu, Melas vo svoite avtenticno preneseni zapisi priznal deka, iako
dole da se borat za "Grcite vo Makedonija", so nedeli talkale kako zagubeni
niz Makedonija, kade naselenieto neprijatelski gi precekuvalo.
- Dosega nepoznati svedotva za dejnosta na rodo-otspatnikot Kote od Rulja
(poraneen clen na VMRO, koj podocna stanal grcki platenik i koj im nanel
mnogu zla na Makedoncite). Predadeni se detaqi za negovite zlostorstva vrz
Makedoncite i tajnata sorabotka so grckite sluzbi. Preneseni se i dosega
malku poznati podatoci spored koi, Kote od Rulja bil predaden na Turcite od
strana na samite Grci, na koi im sluzel! Ovie podatoci denes se krijat od
posirokata javnost vo Grcija.
- Avtenticni priznanija od grckite andarti, spored koi, makedonskoto
naselenie (duri i od redovite na patrijaristite) ne sakalo ni da slune
aktivno da raboti za grckata kauza vo Makedonija.
- Dosega nepoznato svedostvo za grckiot vojvoda Vangelis (koj denes e
glorificiran od grckata vlada kako "heroj" vo sirenjeto na grckata kauza vo
Makedonija), spored koe, toj vsusnost bil turski pion. Ova e zapisano vo
memoarite na eden grcki cetnik od toa vreme, koi vo Grcija se uste ne se
objaveni.
- Detalni opisi na ubistvata na Makedonci i Vlasi to gi sprovela bandata na
Melas i nivnata aktivnost za prisilno pogrcuvawe na Makedoncite.
- Vistinskata pricina za smrtta na Pavlos Melas. Imeno, vo denenata grcka
istoriografija se uci deka ovoj grcki oficer "smelo zaginal" od turski
kurum. No, vo knigata na Litoksou e predadno neverojatno avtenticno
svedotvo od 1927 godina od covek koj bil soborec na Melas i koj bil
prisuten za vreme na negovoto ubistvo. Toj tvrdel deka Melas ne bil ubien od
Turcite, tuku od eden negov soborec Grk, po ime Pirzas, koj go ubil Melas za
da gi ukrade parite to toj gi nosel so sebe od Grcija. Od ova jasno se
gleda i moralniot lik na grckite andarti, a ovoj podatok za ubistvoto na
Melas denes isto taka se krie od poirokata grcka javnost.
- Opis na vistinskata Makedonska krvava svadba, koja se slucila vo seloto
Zeleni~ vo 1904 godina. Za vreme na svadbenata veselba grckata banda
predvodena od Katehakis ubila 47 nedolzni Makedonci (mazi, zeni i deca).
Ovoj neviden masakr, koj svoevremeno bil osuden i od evropskata javnost, go
opiuvaat samite grcki banditi koi vo nego ucestvuvale. Taka, na primer, vo
svojot dnevnik, banditot Klidis go opiuva zaobikoluvaweto na kukjata vo koja
se odrzuvala svadbata i vleguvanjeto vnatre. Toj piuva: Odnatre se slusale
muzika i pesna... Dukas cukna na vratata i rekol deka e pokanet. Edna zena
mu otvorila, a toj ja izbodel so noz i im otvoril na drugite... cetvorica se
iskacile po skalite i zastanale na prvoto skalilo da vnimavaat. Izlegla i
druga zena. Ja ubile i nea na skaliloto so noz... Potoa vlegle vo sobata
kade se odrzuvala svadbenata veselba i otvorile ogan po nedolznite mazi,
zeni i deca koi vnatre se veselele. Banditot Giparis, vo svojot dnevnik
pisuva: Se obiduvaa da izbegaat, no nasekade se soocuvaa so crnite cevki na
grckite puski". Banditot Karavitis piuva: "Nisko i kolku sto e mozno
horizontalno ja nasocuvav puskata taka za da najde sto povekje tela... Nikoj
ne ostana zdrav od onie to bea vo kukjata..."
- Detalen opis na dzverstvata vrz Makedoncite napraveni od grckata banda na
Vardas. Opisano e palenjeto na kukjata na edna zena vo kosturskoto selo
Libeevo, vo koja zivi izgorele edinaeset mazi, i zeni, a megju niv i dve
deca. Ovoj monstruozen cin e opisan vo dnevnicite na samite grcki banditi
koi ucestvuvale vo nego.
- Detalen opis na palenjeto na golemoto makedonsko selo Zagoricani i masakrot
vrz tamonite Makedonci! Pokraj detalniot opis, predadeni se i avtenticni
svedotva na grckite banditi koi ucestvuvale vo ovoj masakr. Banditot Klidis
vo svoite memoari ke zapise: "Prvata kukja ja zapali Makris. Potoa edna po
edna, nokjta stana posvetla od den.... Nikoj nikogo ne slusase. Nad site
bombi, nad kurumite i nad krikovite se izdigna samo glasot na Contas. Bese
tolku silen to go sluna pola Zagoricani: 'Nad esnaeset godini, nikoj ziv
da ne ostane!'" Banditot Raptis pisuva: "Vreskaa i piskaa site petstotini
kukji na seloto... Baraa spas, no ne mozea da go najdat. Nemaa moznost da
izbegaat. Pulakis, Kuklulakis i Skundris ubivaa sekogo pred sebe...Toj den
se nasitivme od kolenje." Po ovoj neviden masakr grckite banditi izbegale vo
planinata, vodeji so sebe 27 zarobeni Makedonci. Tamu site bile zaklani.
Karavitis piuva: "Patros go stavi stikot na pukata i pocna da gi bode
postroenite zarobenici". Vo kinigata na Litoksou za prvpat vo javnosta e
objaven eden dokument od istorisko znacenje, a toa e spisok so iminjata na
site lugje to bile ubieni vo selo Zagoricani. Ovoj dokument e od 1905 godina
i dosega ne e objaven pred posirokata javnost vo Grcija. So ovoj dokument
pagjaat vo voda tvrdenjata na grckata istoriografija i propaganda, spored koi,
navodno vo Zagoricani doslo do sudir pomegju grckata banda i nekoja bugarska
ceta. Vo dokumentot (izvetaj sostaven od grcki oficer) doslovno pisuva deka
vo Zagoricani (citat) "... e izvren kolez na nevooruzeno naselenie" i deka
(citat): "ne postoel nikakov sudir so Bugari, zatoa to vo Zagoricani nema
prebegnato Bugari".
Knigata "Grcka anti-makedonska borba (prv del: od Ilinden do
Zagoricani 1903 - 1905)" od istoricarot Dimitris Litoksou nema nikogo da go
ostavi ramnoduen!
Nabavete ja ovaa vredna kniga i rasprostranuvajte gi podatocite
objaveni vo nea srede svetskata javnost!
Knigata ima 100 stranici i plastificirana korica vo boja.
Cenata na eden primerok e samo: 10,oo (deset) AUSD za Avstralija i
Kanada ili 8,oo (osum) USD za SAD ili 6,oo (est) EUR za Evropa. Vo ovaa
cena e presmetana i postarinata za knigata od Republika Makedonija do koja
bilo drzava vo svetot!
Naracki na e-mail: [email protected] ili na tel. ...(0)32 393 175
Za naracki na najmalku pet primeroci, sleduva popust!
MOLIME DA GO ISPRATETE OVOJ LETOK VO SITE MAKEDONSKI FORUMI VO KOI
CLENUVATE!
|