| Radovish |
| Ded0_MraZoT |
LeLeeee....abe kaj ojdeh ovoj topic ? jas kako sho znam imashe topic..lelel koj kje vade storii za grado..Ama aj kje videme sho moze da napraveme nie Radovishani.... |
| Ded0_MraZoT |
Op{to za Radovi{
Op{ti karakteristiki
Povr{ina: 374.5
Broj na naselenie: okolu 30 000
Klima: Sredozemno-kontinentalna
Son~evi denovi: 111.5
Radovi{ se nao|a vo jugoisto~niot del od republika Makedonija. Op{tinata Radovi{ gi zafa}a podno`jeto na planinata Pla~kovica i severniot del na strumi~kata kotlina. Pokraj Radovi{ se protega isto~nata magistrala odnosno patot [tip - Strumica.Toj pat e i osnovna komunikacija so drugite delovi od dr`avata.
So novata teritorijalna podelba na Republika Makedonija teritorijata na op{tina Radovi{ e zna~itelno smalena. Od biv{ata op{tina Radovi{ se odvoija dve novosozdadeni op{tini: Kon~e i Podare{. Kako administrativni centri ovie op{tini doprva treba da za`iveat. Nivnata ekonomija, komunikacii, telekomunikacii, obrazovanie, zdravstvo i drugi aktivnosti za za`ivuvawe na edna lokalna samouprava se organski povrzani i vo mnogu zavisni od op{tinata i gradot Radovi{.
Lokalnata samouprava se sostoi od neposredno izbran Gradona~alnik i neposredno izbran sovet na op{tina Radovi{.
Edna od najva`nite zada~i na lokalnata samouprava e ureduvaweto na gradot i za{titata na okolinata. Gradona~alnikot Kir~o Susinov i negovite sorabotnici kako i sovetot na op{tina Radovi{ vo toj smisol poka`aa dosega nezabele`ani aktivnosti vo ureduvaneto na gradot i okolinata. Isto taka zna~aen e brojot i na drugite aktivnosti vo poleto na kulturata, sportot, izdava~kata dejnost, obrazovanieto i niza drugi aktivnosti {to go pravat sekojdnevniot `ivot posodr`aen, poaktiven i pointeresen.
Vo Radovi{ `iveat voglavno makedonci i del od turskoto nacionalno malcinstvo. Vo op{tina Radovi{ nikoga{ ne se zabele`ani etni~ki konflikti ili pojavi na etni~ka netolerancija.
Naselenieto se zanimava delumno so zemjodelie, a del e vrboten vo stopanskite i vonstopanskite dejnosti. Samovrabotuvaweto e vo podem no zasega se sveduva na sitna trgovija i zanaet~iski uslugi i mnogu mal del vo zdravstvoto i drugi dejnosti {to baraat visoki kvalifikacii i obrazovanie. Zemjodelieto e dopolnitelna dejnost za mnogu familii. Formalnata pa i neformalnata nevrabotenost, kako i vo celata dr`ava, dostignuva zagri`uva~ki razmeri.
Kako naseleno mesto Radovi{ datira u{te od sredniot vek kade {to so istoto ime se spomnuva vo Gramotata na vizantiskiot imperator Vasilij II od 1019 godina. Severno od dene{en Radovi{ vo mesnosta Isar se nao|at ostatoci od srednovekovni yidini. Za `al, na ovoj lokalitet ne se vr{eni nekoi zna~ajni arheolo{ki istra`uvawa....
|
| Ded0_MraZoT |
Legenda za gradot Radovish
Re~isi eden milenium gradot Radovi{ e zagledan vo menite na neboto kako {to pred isto tolku godini, kralicata (knegiwa), od slovensko poteklo, Rada zagledana od bedemot na tvrdinata (stariot utvrden grad) bila voznemirena od povikot na nejziniot izbranik so zborovite "Rado Vi{!". Povikot koj {to i ja soop{tuval za napad na neprijatelskata vojska vrz gradot, od toga{, spored legendata, stanal ime na gradot i sinonim za negovoto opstojuvawe niz vremiwata. Po naseluvaweto na starite sloveni i po sozdavaweto na makedonskata dr`ava na carot Samuil, Radovi{ se formiral kako trgovski centar zaedno so srednovekovniot grad Kon~e koj {to vo toa vreme bil manastirski centar so episkopsko sedi{te. Kako naselba i oblasna `upa pod toa ime se spomenuva vo Gramotata na vizantiskiot car Vasilie vtori od 1019 godina. Gradot vo toa vreme le`el vo severozapaden pravec od sega{niot grad, pokraj Stara reka kade {to i sega se nao|aat tragi od nekolku crkvi me|u koi i Sveti Arahangel. Po propa|aweto na vizantiskata imperija, vo XIV vek, Radovi{ se nao|a vo sostav na srpskata srednovekovna feudalna dr`ava. Vo 1361 godina, vo Radovi{ prestojuval carot Uro{. Za vreme na Otomanskata imperija, vo XVII vek, Radovi{ bil kadilak pod ]ustendilskiot mitropolit. Vo toa vreme grad~eto broelo 3000-4000 `iteli. Na preminot me|u XVII i XVIII vek ve}e bila formirana i gradskata ~ar{ija. Kon krajot na XVIII vek od Radovi{ e poznato imeto na ma~enikot i svetec Sveti Spaso Radovi{ki. Vo XIX vek, gradot mu pripa|al na skopskiot valija Havzi pa{a, po~nuva populaciski da raste i ve}e imal napredna ~ar{ija so amam, gradski saat, medresa, crkvata Sv. Ilija (izgradena 1832 godina), 6 xamii, 15 anovi, 150 du}ani i godi{en prihod od 25 000 liri.
|
| Ded0_MraZoT |
Radovi{ se nao|a vo jugoisto~niot del na Makedonija. Povrzan e so magistralni pati{ta so Skopje (od koj se nao|a na oddale~enost od 130 km) i Strumica od koja e oddale~en 30 km.
Nao|aj}i se vo podno`jeto na prekrasnata planina Pla~kovica i amfiteatralno postaven kon Strumi~kata kotlina, Radovi{ e pod vlijanie na sredozemnata klima so mnogu povolni periodi vo tekot na godinata. Ova e osobeno va`no za zamjodelstvoto. Vo Radovi{ uspevaat i se odgleduvaat mnogu kulturi od koi najva`ni se piperkite i tutunot. Ova e edno od retkite mesta vo svetot kade [to se odgleduvaat orientalni sorti na tutun i e poznat po proizvodstvoto (okolu 4000 toni godi[no) na najkvaliteten orientalen tutun od sortata "Jaka" [to im ja dava aromata na najbaranite i najdobrite klasi na cigari vo svetot.
Geografskiot lik na op{tinata deneska e zna~itelno izmenet vo sporedba so minatoto. Na levata strana na patot [tip-Radovi{, na mestoto na nekoga{nite pasi{ta, se nao|a edinstvenoto rudno nao|ali{te za bakar i zlato vo Makedonija kade {to e izgraden rudnikot Bu~im. Od desnata strana na patot, pak se nao|a nao|ali{te za `elezna ruda, kade {to be{e izgraden rudnikot Damjan. Za `al, deneska ovoj rudnik e zatvoren.
|
| Strelec |
Ded0_MraZoT... fotografii da najdesh od Radovish... Zemi kamerata i odi slikaj niz gradot!
Trebaat fotki za www.macedoniancities.com !
|
| Ded0_MraZoT |
quote:
Originally posted by Strelec
Ded0_MraZoT... fotografii da najdesh od Radovish... Zemi kamerata i odi slikaj niz gradot!
Trebaat fotki za www.macedoniancities.com !
Aj ke gledam do krajo na nedelata da napravam nekoja fotka.. |
| AlF0t |
I sho bide so slikite? |
| dada Sani |
MraZoT, da ne slucajno ja imas pesnata (na Pop Lazarov mislam deka bese) od svetskiot shampionat vo borenje. "Radovis e malo gratce, ne e Paris ne e Rim".... tra la la tra la la |
| Ded0_MraZoT |
quote:
Originally posted by dada Sani
MraZoT, da ne slucajno ja imas pesnata (na Pop Lazarov mislam deka bese) od svetskiot shampionat vo borenje. "Radovis e malo gratce, ne e Paris ne e Rim".... tra la la tra la la
nemam ja..ama ako ja najdam po kasetite ke gledam da ja izvadam..inache zachudi me..:Da slikite nishto..crkna mi skenero nekna spase..a od zoki majstorski bea..ama..ke najdeme dr skener :D |