| sapeski |
From: *******@*****plus.com.mk
To: ***********@yahoo.co.uk
Subject: No subject
Mojot najdobar prijatel ja otvori komodata na svojata sopruga i izvadi edno paketce svitkano vo svilena hartija. Ne bese toa bilo kakvo paketce, tuku paketce so dolna obleka vo nego. Ja frli hartijata i go nabljuduvase paketceto. "Ova I go kupiv jas koga za prv pat bevme vo New York. Toa bese pred 8 ili 9 godini. Taa ne go nosese nikogas. Go cuvase za nekoja posebna prilika. E sega, veruvam, dojde momentot." Ja zede dolnata obleka i ja stavi so drugite raboti sto gi dobi od Pogrebalnoto. Negovata zena bese mrtva.
Se svrte kon mene i mi kaza:
"Ne cuvaj nisto za edna posebna prilika. Sekoj den sto go zivees e edna posebna prilika." Se secavam uste na tie zborovi koi mi go promenija zivotot.
Deneska citam mnogu poveke od porano i cistam pomalku. Sedam na terasata i uzivam vo pogledot, bez da obrakam vnimanie na plevelot vo gradinata. Pominuvam poveke vreme so moeto semejstvo i so prijatelite, a pomalku na rabota. Svakam deka zivotot e zbir od iskustva koi sto treba da se cenat. Od sega ne cuvam nisto poveke. Sekoj den pijam od moite
kristalni casi. Koga ce posakam si ja nosam novata jakna, duri i koga odam vo samoposluga. I mojot omilen parfem si go stavam togas koga toa ke si go posakam.
Recenici kako: "Eden den..." ili "Vo eden od slednite denovi..." se minato, tie se od mojot recnik iskluceni. Koga e isplatlivo sakam rabotite ovde i sega da gi vidam, cujam ili napravam.
Ne sum bas siguren sto zenata na mojot prijatel bi napravila da znaela deka slednoto utro nema da se razbudi ( edno utro na koe nie ne mislime). Veruvam deka bi sakala na svojata familija i na bliskite prijateli da im se javi. Mozebi bi sakala so nekoi
stari prijateli da se smiri ili da im se izvini za starite karanici. Mozebi bi otisla vo kineski restoran da jade ( toa bese nejzinoto omileno jadenje). Postojat tie mali raboti sto bi me voznemirile koga bi znael deka denovite mi se odbroeni. Bi mi bilo zal za poedini prijateli sto nema da gi vidam povece, istite tie na koi sakav da im se javam "vo eden od slednite
denovi". Bi mi bilo zal za nenapisanite pisma, koi isto taka "vo eden od slednite denovi" sakav da gi napisam. Bi mi bilo zal sto na moite bliski ne sum im kazuval dovolno cesto kolku gi sakam. Sega ne propustam, ne odlozuvam i ne cuvam nisto povece sto vo zivotot moze da mi donese radost i nasmevka.
Si kazuvam sebesi deka sekoj den e nesto posebno! Sekoj den, sekoj saat kako i sekoja minuta se nesto posebno. |